STA novice / V DZ se je neuspešno končal še en predlog za uvedbo preferenčnega glasu

Novelo zakona o volitvah v DZ so poleg predlagateljev novele - poslancev koalicijskih Svobode, SD in Levice, samostojnega poslanca Mihe Kordiša in poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Zize podprli še nepovezani poslanci iz vrst Demokratov. Proti so bili v opozicijskih SDS in NSi.

Po predlagani ureditvi bi ohranili osem obstoječih volilnih enot in uvedli relativni neobvezni preferenčni glas, pri čemer bi kandidat potreboval 4,5 odstotka glasov, oddanih za listo, da bi se lahko preferenčni glas upošteval. Volilni okraji bi se ukinili oz. bi jih ohranili le na administrativni ravni. Poleg tega bi določili, da na kandidatni listi noben spol ne bi smel biti zastopan z manj kot 40 odstotki, pri uvrstitvah kandidatov na zgornji polovici kandidatne liste pa bi morali upoštevati sistem zadrge, da bi bili torej kandidati oz. kandidatke razporejeni izmenično po spolu.

Do predlaganega zakona so se poslanci opredelili v četrtek. Kot so poudarjali v koaliciji, bi z uvedbo preferenčnega glasu volivkam in volivcem dali večji vpliv na izbiro tistih, ki jih zastopajo v DZ. Poleg tega spremembe sledijo volji volivk in volivcev, ki so jo ti jasno izrazili na posvetovalnem referendumu junija 2024, ko je uveljavitev preferenčnega glasu na volitvah v DZ podprlo skoraj 71 odstotkov volivk in volivcev.

Najbolj kritični so bili v SDS, kjer ocenjujejo, da bi sprememba pomenila še en korak k degradaciji in uničenju podeželja. Menijo namreč, da bi kandidati iz bolj podeželskih volilnih okrajev imeli manj možnosti za izvolitev kot tisti iz mest, kjer je večje število volivcev. V DZ pa bi bili izvoljeni vplivneži, glasbeniki, filmski igralci, torej tisti, ki so bolj poznani in prepoznavni med ljudmi. Predlaganje sprememb pred prihajajočimi volitvami pa vnaša dodatno zmedo med volivci in volivkami, so opozorili.

Kot je pojasnila predstavnica predlagateljev novele Lucija Tacer Perlin (Svoboda), je uveljavitev novele predvidena šele za naslednje redne volitve leta 2030 in bi bilo več kot dovolj časa za prilagoditve sistema in za temeljito informiranje javnosti.

Razprave o uveljaviti preferenčnega glasu so sicer potekale že v preteklosti. Vloženih je bilo več predlogov, po posvetovalnem referendumu v lanskem letu je koalicija računala na NSi. Ta je bila uvedbo preferenčnega glasu pripravljena podpreti ob pogoju, da se hkrati v Sloveniji uvede 18 volilnih enot, kar bi zahtevalo tudi spremembo ustave, a je nazadnje zavzela stališče, da je za uvajanje ustavnih sprememb v tem mandatu že prepozno in da glasov za vložitev predloga sprememb glede volilne zakonodaje v DZ ne bo prispevala.

Tako so poslanci Svobode v začetku leta sami vložili predlog sprememb ustave glede volilnega sistema, ki bi povečal število poslancev z 90 na 92 in posledično omogočil ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 volilnih enot in preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Vendar predlog v DZ ni dobil zadostne podpore.