STA novice / DZ po vetu ponovno sprejel zakon o psihoterapevtski dejavnosti
petek, 21.11.2025
Ljubljana, 21. novembra (STA) - DZ je na današnji seji po vetu DS ponovno sprejel zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Za zakon je glasovalo 57 poslancev, proti pa šest. Vladni zakon regulira psihoterapevtsko dejavnost in odpira pot za koriščenje psihoterapevtskih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakon uvaja tudi Zbornico psihoterapevtov Slovenije.
Poslanci so danes o zakonu odločali po oktobrskem vetu državnega sveta. Za zakon je ob 70 navzočih poslancih glasovalo 39 poslancev Svobode, trije poslanci SD, en poslanec Levice, pet poslancev NSi, šest poslancev SDS, poslanca narodnih skupnosti in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Proti so glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev, dva poslanca Levice in nepovezani poslanec Miha Kordiš.
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji. Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno.
Predstavnik DS Jožef Školč je v predstavitvi zahteve dejal, da zakonu nasprotuje največje število strokovnih združenj na tem področju. Menijo, da so težave zakona v tem, da meša svetovalno in zdravstveno dejavnost ter da omogoča vstop v zdravstvene poklice skupini ljudi, ki nima primerljive zdravstvene izobrazbe in znanja. Zato so poslancem predlagali, da zakona v drugo ne sprejmejo.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v obrazložitvi zakona povedal, da imajo poslanci danes ponovno priložnost ureditve področja psihoterapije. Poudaril je, da nesprejetje zakona ohranja stanje, ki ga vsi prepoznavajo kot škodljivo. "Zakon vnaša v sistem regulacijo in postavlja temeljna pravila, določa jasne izobrazbene pogoje, vzpostavlja nadzor, omogoča sankcije, zagotavlja varnost in zaščito uporabnikov storitev in prinaša dostopnost psihoterapevtskih storitev s postopno vključitvijo v javno zdravstveno mrežo," je povedal.
Dodal je, da zakon ni zasnovan v korist posameznih privilegijev ali interesov kogarkoli v sistemu, ampak izključno zagotavljanju podpore tistim, ki psihoterapevtske storitve nujno potrebujejo.
V poslanski skupini Svoboda so zakon podprli. Poslanka Lucija Tacer Perlin je dejala, da zakon prvič sistemsko ureja področje in uvaja nov reguliran poklic psihoterapevta znotraj zdravstvene dejavnosti. "Tako je zagotovljeno, da mora delo potekati v skladu z zdravstveno zakonodajo in pod enakim nadzorom kot druga področja zdravstvene dejavnosti. Prav tako bo s tem zagotovljena dostopnost, saj bo lahko psihoterapija v javni mreži financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja," je povedala.
Poslanka SD Bojana Muršič je v stališču poslanske skupine dejala, da zakon uresničuje kar nekaj dobrih namenov, a ne morejo prezreti, da vsi deležniki niso bili slišani v zadostni meri. Zato bodo "glasovali po lastni vesti v skrbi za ljudi, za stroko in za sistem, ki mora biti dolgoročen, vzdržen in kakovosten za vse", je napovedala. Ocenjujejo, da zakon ne dosega potrebne ravni usklajenosti in da bi moral biti nadzor nad izobraževanji, delom psihoterapevtov in delovanjem zbornice jasen, učinkovit in neodvisen.
Poslanci Levice so glasovali različno. Poslanka Nataša Sukič je dejala, da so od zakona pričakovali več, predvsem jasne varovalke za zaščito javnega interesa in preprečevanje konflikta interesov, ki lahko na tako občutljivem področju povzročijo resno škodo. Kot temeljni problem vidijo, da bi se glede na zakon zasebne prakse psihoterapije začele financirati iz javne zdravstvene blagajne. Njihove pomisleke pa da dodatno krepi dejstvo, da zakon ne postavlja dovolj strogih meril za nadzor nad terapevtskimi smermi.
Zakon so podprli tudi poslanci NSi. Poslanka Iva Dimic je povedala, da zakon uvaja regulacijo poklica psihoterapevta, določa jasne pogoje za izobraževanje in pridobivanje licenc ter zagotavlja strokovni nadzor nad delom psihoterapevtov. Dodala je, da zakon ni napad na druge strokovnjake, ki delujejo na področju duševnega zdravja, ampak orodje, s katerim bomo zaščitili paciente in poskrbeli za večjo dostopnost kakovostnih psihoterapevtskih storitev za ljudi, ki jih potrebujejo, ne le za tiste, ki si jih lahko sami privoščijo.
Poslanci SDS danes svojega stališča niso predstavili.
Zadnje novice
-
Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju postopka glede zakona o nacionalnem demografskem sklad (daljše)
13.11.2026 -
Začel se je postopek imenovanja novega predsednika Državne revizijske komisije
13.11.2026 -
Zagovornik načela enakosti opozarja na tveganje diskriminacije zaradi predlagane prepovedi zakrivanja obrazov
13.11.2026 -
Svet EU in Evropski parlament z dogovorom za povečanje števila emisijskih kuponov za industrijo (dopolnjeno)
13.11.2026 -
Kabinet predsednika vlade s spleta umaknil gradivo o Snavu, Pirc Musar pričakuje vabila na seje (dopolnjeno)
13.11.2026 -
POPRAVEK: V DZ še predloga za podelitev statusa mestnih občin Jesenicam in Ravnam na Koroškem
13.11.2026 -
Objavljen razpis za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja
13.11.2026 -
Dopolnila k proračunu za leto 2028 brez podpore odbora
13.11.2026 -
S predlogom novele obvezna presoja požarne varnosti tudi za nekatere posege v stavbe
13.11.2026 -
Občine v številkah: Največ obsojenih na prebivalca v Škocjanu
13.11.2026 -
Predlog novega odloka o Snavu zgolj z možnostjo vabljenja šefov države, DZ in opozicije
12.11.2026 -
Pravna mreža poziva poslance k zavrnitvi novele zakona o volilni in referendumski kampanji
12.11.2026