STA novice / Matični odbor skozi poročili o delu sodišč in Sodnega sveta

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki se konec leta poslavlja s funkcije, je predstavil nekatere podatke iz letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. Kot je pojasnil, so slovenska sodišča lani rešila več kot 111.000 pomembnejših zadev, ob čemer je bilo obvladovanje prejetih pomembnejših zadev 97-odstotno. Število nerešenih zadev se je glede na leto prej povečalo za 4,6 odstotka, povprečni čas reševanja za pomembnejše zadeve pa je znašal osem mesecev in pol, kar je nekoliko manj kot leto poprej.

Glede doseganja časovnih standardov, s katerimi poskuša vrhovno sodišče "regulirati" trajanje sodnih postopkov, je pojasnil, da jih nekatera sodišča dosegajo, "nekatera pa bo treba k temu še spodbuditi". Kot dodaten vzvod, ki naj bi pomagal pri učinkovitosti in kakovosti dela sodišč, je izpostavil merila za kakovost dela, ki so jih na vrhovnem sodišču sprejeli v letošnjem letu. Po oceni Đorđevića sodišča poslujejo stabilno in učinkovito, "sodstvo je v dobri kondiciji," je poudaril.

Oceni, da sodstvo posluje stabilno, se pridružujejo tudi na ministrstvu za pravosodje. Ob tem pa podatki razkrivajo nekatere sistemske izzive, ki jih je treba nasloviti, je poudarila ministrica za pravosodje Andreja Kokalj. Ob tem je izpostavila vprašanje organizacije delovanja prvostopenjskih sodišč, ki je po oceni ministrice pretoga. "Okrajna sodišča so namreč izrazito razdrobljena in takšna struktura otežuje specializacijo, zagotavljanje nadomeščanja in učinkovito razporejanje sodnikov, kar se posledično odraža tudi v uspešnosti sodišč," je poudarila.

Bolj prožno organizacijo prvostopenjskih sodišč si na ministrstvu obetajo od nove sodniške zakonodaje, ki so jo poslanci sprejeli v petek. Ministrica je kot enega ključnih ukrepov nove sodniške zakonodaje izpostavila tudi takojšnjo odpravo sedaj veljavne ureditve, po kateri je mogoče okrajnega sodnika na okrožno sodišče razporediti zgolj za največ tri leta. S tem bo po njenih besedah omogočen mehak prehod v nov sistem, predsednikom sodišč pa že v letu 2026 zagotovljeno učinkovitejše upravljanje stanja nerešenih zadev na okrožnih sodiščih," je poudarila.

Novo reorganizacijo prvostopenjskih sodišč, ki naj bi zaživela v letu 2027, so v razpravi izpostavili tudi člani odbora. Okrožna sodišča imajo večji zaostanek kot okrajna, kako bomo torej izboljšali njihovo delovanje oziroma zmanjšali zaostanek, če okrajnih sodišč ne bo, je zanimalo poslanca NSi Franca Medica, ob čemer se je naslonil na podatke iz zadnjega letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. Izpostavil je tudi podatek, da je bilo v letu 2024 mesečno na vseh sodiščih odpovedanih okoli 250 privedb zapornikov.

Gre za odraz kadrovske statistike v sistemu pravosodnih policistov, ki je posledica različnih vzrokov, poleg povečanja števila pripornikov zaradi povečanih migracij tudi povečanega odhoda pravosodnih policistov, je pojasnila generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič. Spomnila je, da se je ministrstvo za pravosodje pri reševanju omenjene problematike povezalo z uniformirano policijo, ki je sedaj del sistema privedb pripornikov in zapornikov na sodišče.

Darko Kranjc (Svoboda) pa je spomnil, da Šutarjev zakon po uradni dolžnosti prinaša začetek določenih postopkov, zato ga je zanimalo, ali so na vrhovnem sodišču iz tega naslova naredili oceno morebitnega povečanja obsega pripada zadev. Zakon je bil zelo hitro sprejet. Analiz nismo uspeli pripraviti, se pa bomo trudili, da do sodnih zaostankov ne bo prišlo, saj je zakon namenjen ravno njihovemu preprečevanju, je odgovorila Miklavčič.

Predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah je ob predstavitvi letnega poročila izpostavila, da so vsi organi sveta lani delovali tekoče in brez zaostankov. Izpostavila je dobro sodelovanje sveta z vsemi pomembnejšimi deležniki v sodstvu. Spomnila je, da je svet v lanskem letu posebno pozornost namenil tudi vprašanju ureditve plačnega položaja za sodnike.

Tudi lani so v Sodnem svetu izoblikovali priporočila za boljše delovanje pravosodnega sistema, ob čemer Kežmah z veseljem ugotavlja, da bodo vsaj nekatera od njih v poročilu za leto 2025 lahko črtali. Med slednjimi je izpostavila nedavno sprejeti zakonodajni sveženj za reformo pravosodja. Po oceni Kokalj je svet v lanskem letu naloge opravljal odgovorno, strokovno in transparentno. Letno poročilo kaže tudi na stabilnost in učinkovitost Sodnega sveta pri opravljanju ključnih kadrovskih nalog v sodstvu, je dodala.

Medic je v razpravi spomnil, da je imel Sodni svet ob začetku sprejemanja sodniškega četverčka kar nekaj pomislekov, zato ga je zanimalo katere so najpomembnejše zadeve, ki jih sodniški trojček ne rešuje oziroma jih poslabšuje.

"Sodni svet je poskušal ves čas tvorno sodelovati in tudi kdaj s kakšno kritiko pojasniti svoj pogled na pravosodno reformo," je Medicu odgovorila Kežmah. Sodni svet bo reformo izvajal, je zagotovila. Za oceno morebitnih posledic sodniške reforme pa je po njeni oceni še preuranjeno.