STA novice / Državni svetniki niso glasovali o odložilnem vetu na sodniški četverček

Predloge odložilnih vetov na zakonodajni četverček za reformo pravosodja, ki jih je predlagala komisija DS za državno ureditev, je na današnji seji predstavil državni svetnik Miloš Pohole. Poudaril je, da reforma ne odpravlja ključnih težav sodnega sistema, predvsem neenakomerne obremenjenosti sodišč, hkrati pa zaradi neusklajenosti z veljavno procesno zakonodajo odpira tveganja za nove sodne zaostanke in večjo pravno negotovost. Po njegovih besedah zakonodajalec tudi ni predvidel vseh potrebnih sprememb, zato ostaja nejasno, kako se bodo postopki izvajali v praksi.

"Neodgovorno je, da je državni zbor sprejel zakone, za katere ne ve, kako se bodo v praksi izvrševali," je poudaril. Med ključnimi razlogi za pobudo za sprejem odložilnega veta je med drugim izpostavil zmanjšanje dostopnosti sodnega varstva po ukinitvi okrajnih sodišč, posege v pristojnosti Sodnega sveta in vprašanje neodvisnosti sodstva, pa tudi možno zmanjšanje zaupanja javnosti.

V interesni skupini delojemalcev menijo, da so predlagani odložilni veti neprimerni, "zato jih ne podpiramo", je poudarila predsednica Lidija Jerkič. Predlogu sta nasprotovala tudi državni svetnik Branimir Štrukelj, ki je napovedal, da bo glasovanje obstruiral, in državni svetnik Leopold Pogačar.

Kot je opozoril, je institut odložilnega veta namenjen preprečevanju prehitro ali vsebinsko pomanjkljivih zakonov, odpravljanju resnih ustavnopravnih dilem, predvsem pa varovanju javnega interesa, ko obstaja tveganje za težko popravljive posledice. V obravnavanem paketu ta tveganja niso izkazana, zato Pogačar meni, da institut odložilnega veta ne bi dosegel učinka.

Da pri glasovanju ne bo sodeloval, je napovedal tudi državni svetnik Radovan Stanislav Pejovnik. "Doslej smo 27-krat vložili odložilni veto. Niti enkrat nismo uspeli," je poudaril. Državni svetnik Marko Staroveški je medtem dejal, da predlagani odložilni veto podpira.

Po opravljeni razpravi so državni svetniki začeli glasovanje o predlogu odložilnega veta na zakon o sodiščih, a so bili pri tem nesklepčni, saj je od 13 prisotnih svetnikov veto podprlo osem svetnikov, proti je bil eden. Ob ponovnem glasovanju je bil državni svet še vedno nesklepčen, zato so sejo prekinili. A so bili državni svetniki nesklepčni tudi ob drugi ponovitvi glasovanja, zato je predsednik državnega sveta Marko Lotrič današnjo izredno sejo prekinil.

Ovir za uveljavitev sodne reforme, ki med drugim prinaša novo reorganizacijo prvostopenjskih sodišč, tako ni več. Dosedanja okrajna sodišča se bodo preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč, s čimer se po zagotovilih ministrstva za pravosodje ohranja dostopnost sodnega varstva na lokalni ravni. Zaradi odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč pa se uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika in tožilca. Po novem se torej sodniki in tožilci ne bodo več delili na okrajne in okrožne, temveč bodo vsi okrožni sodniki oziroma tožilci. Spremembe bodo zaživele s prvim januarjem 2027.