STA novice / V 19 sodnih dvoranah omogočeno podnaslavljanje v živo za gluhe in naglušne

Pravica do sodnega varstva je temeljna človekova pravica in kot taka ne sme biti podvržena omejitvah, je na današnji novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo poudarila generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič.

"V 19 razpravnih dvoranah po vsej Sloveniji smo namestili opremo, ki je primarno namenjena sodelovanju udeležencev sodnih postopkov na daljavo, hkrati omogoča tudi sprotno podnaslavljanje oziroma zapisovanje izgovorjenega besedila v tekst neposredno med samo glavno obravnavo," je orisala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je največje sodišče v Sloveniji, zato se po besedah višjega sodnika in vodje pilotnega projekta Tipko Cirila Keršmanca v največjem obsegu sooča s težavami v praksi. Pojasnil je, da so z vzpostavitvijo platforme Tipko, ki strojno prepiše zvočne posnetke, začeli že leta 2022, leta 2024 pa so platformo začela uporabljati vsa sodišča v Sloveniji.

Ko je bila platforma dovolj stabilna, so jo začeli nadgrajevati. Ena izmed nadgradenj je Tipko v živo, ki omogoča sprotno zapisovanje izgovorjene besede. To orodje so najprej preizkusili sodniki, z dodatnimi nadgradnjami pa so ga uvedli tudi v nekaterih sodnih dvoranah, je pojasnil. Direktor centra za informatiko na vrhovnem sodišču Bojan Muršec je izpostavil, da so ob tem prav tako nadgradili strežnike, zagotovili ustrezne računalniške zmogljivosti in izboljšali avdio opremo, ki govorjeno besedo boljše zajame.

Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik je poudaril, da podnapisi v živo niso zgolj tehnična izboljšava, temveč gre za zaščito pravic gluhih in naglušnih. Podnapisi v živo jim namreč omogočajo dostop do točnih informacij in zagotavljajo, da niso več zadnji, ki izvejo pomembne podatke. To je še posebej ključno v primerih, kjer so informacije občutljive, pravno pomembne ali povezane z osebno varnostjo.

Poudaril je, da podnaslavljanje ne nadomešča tolmača ampak ga dopolnjuje. "Oboje skupaj zagotavlja natančne in zanesljive informacije, kar je v sodnih postopkih ključnega pomena, saj lahko ena beseda spremeni pomen, odločitev ali pravico," je poudaril. Dodal je, da v Sloveniji živi približno 1000 gluhih oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik kot materni jezik, ter več kot 200.000 oseb, ki se soočajo z različno stopnjo izgube sluha.

Učinkovita komunikacija je temelj enakovredne udeležbe oseb z okvaro sluha v sodnem postopku, se je strinjala Valentina Vehovar z ministrstva za pravosodje. Zatrdila je, da bodo na ministrstvu tudi v prihodnje podpirali razvoj tehničnih in informacijskih rešitev, ki izboljšajo razumljivost postopkov in prispevajo k enakopravnem uresničevanju pravic vseh strank.