STA novice / Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo glede vdora v studio RTVS

Kot so zapisali v Pravni mreži, je tožilstvo s tem sledilo pozivu, ki so ga nanj naslovili v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije.

Skupina protestnikov, ki so nasprotovali tedanjimi ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa, med drugim tudi cepljenju proti covidu-19, je namreč 3. septembra 2021 zvečer vdrla v prostore Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Pri tem jim je uspelo vdreti tudi v studio informativnega programa. Šlo je za gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije pod vodstvom Ladislava Trohe, ki so sicer pred stavbo RTVS protestirali vsak teden. Posredovali so policisti, ki so kršiteljem izdali prekrškovne odločbe.

V primeru ene izmed kršiteljev pa je Okrajno sodišče v Ljubljani avgusta letos ugodilo njeni zahtevi za sodno varstvo in postopek zoper njo ustavilo. Kršiteljici je policija v prekrškovni odločbi očitala, da je v prostorih RTVS izvedla shod v nasprotju z napovedanim programom, saj je kot vodja vstopila v prostore RTV Slovenija, odšla v studio 3 in ga skupaj z drugimi udeleženci zasedla.

V sodbi pa je sodišče odločilo, da se postopek ustavi, ker dejanje kršiteljice ni bilo protipravno, saj ga je po mnenju sodišča storila v upravičljivi skrajni sili, kar pomeni, da je od sebe ali koga drugega odvračala istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, povzročeno zlo pa je bilo manjše od zla, ki je grozilo.

Po mnenju sodišča so elementi skrajne sile izkazani s tem, da je kršiteljica s kršitvijo zakona odvračala nevarnost, ki je pretila več kot dvema milijonoma prebivalcev Slovenije, ki s strani osrednjega javnega medijskega servisa niso bili obveščeni o možnih hudih stranskih učinkih cepiv proti covidu.

V Pravni mreži in društvu novinarjev pa so opozorili, da primer odpira ključna pravna vprašanja glede tega, kdaj so izpolnjeni pogoji skrajne sile in kje so meje med pravico do protesta, uredniško avtonomijo medijev in potrebo po zaščiti novinarjev ter uredništev kot varnih prostorov za neodvisno delo. "Po našem mnenju je na tem področju potrebna stabilna precedenčna sodna praksa vrhovnega sodišča, ki bi povedalo, ali oziroma do kakšne mere je dopustno omejiti pravico do protesta zaradi zaščite javnega reda in miru," so ponovili v današnjem sporočilu.