STA novice / Vlada sprejela strategiji razvoja prostovoljstva in nevladnih organizacij

Kot je državni sekretar dejal na današnji novinarski konferenci, gre za strateško zelo pomembna dokumenta, saj prinašata jasen okvir za prihodnjih nekaj let. Vsebinsko predstavljata nadaljevanje prejšnje strategije, ki pa je bila skupna, torej za področji nevladnih organizacij in prostovoljstva. Na pobudo prostovoljskih organizacij so področji ločili, s čimer so po Trbičevih besedah tudi simbolno okrepili pomen prostovoljstva.

Prostovoljci in tudi nevladni sektor so po njegovih besedah hrbtenica naše družbe. Kot je dejal, s svojimi aktivnostmi prispevajo k temu, da so predvsem lokalna okolja odpornejša, pogosto pa tudi sodelujejo pri razvoju različnih inovativnih projektov, ki izboljšajo kakovost življenja vseh nas.

Kot je dejal, strategija za razvoj prostovoljstva zagotavlja podporo, izboljšuje sodelovanje prostovoljskih organizacij z javnim sektorjem in spodbuja prepoznavnost in cenjenje dela, ki ga prostovoljke in prostovoljci opravljajo. "Strategija pomeni pomemben korak naprej pri ustvarjanju okolja, kjer lahko prostovoljstvo še bolj učinkovito prispeva k blaginji naše družbe," je poudaril državni sekretar.

Med glavnimi cilji strategije je med drugim navedel zagotovitev čim bolj stabilnega in trajnostnega okolja za prostovoljske organizacije, krepitev operativnih in upravljavskih zmogljivosti prostovoljskih organizacij ter povečanje števila prostovoljcev in zagotavljanje kakovostne prostovoljske izkušnje. Prav tako želijo povečati prepoznavnost in pomen samega prostovoljstva ter omogočiti dobro sodelovanje med prostovoljskimi organizacijami in različnimi javnimi zavodi, predvsem s področja sociale.

S strategijo razvoja nevladnih organizacij pa želijo po njegovih besedah okrepiti sodelovanje države in lokalnih skupnosti z nevladnimi organizacijami, predvsem pri oblikovanju, izvajanju in tudi monitoringu predpisov in politik. Cilj strategije je tudi okrepitev učinkovitosti, transparentnosti in stabilnosti javnega financiranja organizacij, prav tako želijo okrepiti zmogljivosti tako imenovanega družbena družbenega inoviranja in razvoja storitev v okviru samih nevladnih organizacij. Tu gre po Trbičevih besedah predvsem za spodbujanje profesionalizacije delovanja teh organizacij.

Državni sekretar je ob tem poudaril, da sta bili obe strategiji oblikovani na zelo vključujoč in pregleden način ob sodelovanju predstavnikov različnih ministrstev ter nevladnih in prostovoljskih organizacij, akademske sfere in širše zainteresirane javnosti. Obe sta bili soglasno potrjeni tudi v svetu vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij.

Predsednik omenjenega sveta Rok Pandel je na novinarski konferenci pozdravil vladni sprejem obeh strategij. Dokumenta sicer za prostovoljske in nevladne organizacije sama po sebi ne pomenita nič, če "zadaj za temi dokumenti niso ljudje". A so v postopku usklajevanja strategij po njegovih besedah že spletli vezi in dobili priložnost, da se z ministrstvi pogovarjajo in skupaj oblikujejo rešitve.

Po njegovih besedah je pomembno, da se prostovoljstvo obravnava kot vrednoto, kot kompetenčni sistem, kjer se posamezniki razvijajo v neformalnem okolju, ter da imajo nevladne organizacije "možnost družbi dati tisto, kar nevladni sektor je, da dopolnjujejo družbo tam, kjer uradni sistem ne more".