STA novice / Civilna družba poziva vlado k podpori zakonodaji za zaščito ljudi in okolja na ravni EU
petek, 5.12.2025
Ljubljana, 05. decembra (STA) - Civilna družba predstavnike vlade v javnem pismu poziva, da se v pogajanjih na ravni EU odločno postavijo v bran direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Prepričani so, da EU pod pretvezo zmanjševanja administrativnih bremen v resnici razkraja ključno zakonodajo, ki naj bi ščitila ljudi in okolje.
Kot v javnem pismu vladi izpostavlja 11 nevladnih organizacij, civilna družba že desetletja opozarja na kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov v globalnih verigah podjetij. Med temi kot primere navajajo kršitve delavskih pravic v tekstilni industriji in proizvodnji elektronike, otroško delo pri nabiranju kakava in pridobivanju kobalta, uničujočo deforestacijo zaradi govedoreje in proizvodnje palmovega olja ter dobičke fosilne industrije na račun uničevanja planeta.
Ob tem so spomnili, da je svet za človekove pravice pri OZN že leta 2011 pripravil smernice o gospodarstvu in človekovih pravicah. Medtem ko je Francija tovrstno zakonodajo uvedla leta 2017, je EU zakonodajo, ki bi takšne smernice uresničila na ravni EU, pripravila, uskladila in sprejela lani. Gre tako za prvo evropsko zakonodajo, ki bi podjetja zavezala k obvladovanju tveganj v dobavnih verigah ter žrtvam omogočila dostop do sodišč v EU.
"Toda že nekaj mesecev kasneje je Evropska komisija predstavila zakonodajni sveženj omnibus I, ki naj bi poenostavil administrativna bremena. V resnici pa predlagane spremembe posegajo daleč preko administrativnih rešitev. Komisija med drugim predlaga izbris civilne odgovornosti podjetij za povzročeno škodo, drastično zmanjšanje števila podjetij, za katera bi zakon veljal, obveznost preverjanje le neposrednih dobaviteljev, ne celotnih verig, ter izbris obveze podjetij za izvajanje svojih podnebnih načrtov. Omnibus I tako ne odpravlja birokracije, odpravlja zaščito ljudi in planeta," so prepričani v organizacijah.
Opozarjajo tudi na izsledke raziskav, ki kažejo, da so se omenjeni predlogi komisije pojavili po intenzivnih pritiskih gospodarskih lobijev, predvsem fosilne industrije, in nekaterih držav izven EU (med njimi tudi ameriške in katarske vlade).
Kritični so tudi do tega, da je Evropska komisija zakonodajni predlog pripravila po hitrem postopku, brez javnega posvetovanja in brez obveznih analiz vplivov.
"Evropska ombudsmanka Teresa Anjinho je pred nekaj dnevi opozorila, da je Evropska komisija s tem kršila temeljna načela dobrega upravljanja. Ob tem je Evropski parlament v drugi polovici novembra prvič v zgodovini sprejel svoje stališče o omnibusu I s povezovanjem Evropske ljudske stranke in skrajne desnice, kar potrjuje nevaren premik v smeri korporativnih interesov na račun ljudi, demokracije in okolja," so prepričani nevladniki.
V luči tega, da je proces sprejemanja svežnja omnibus 1 trenutno v zadnji fazi oz. trialogu med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU, kjer države članice zastopajo predstavniki pristojnih ministrstev, slovensko vlado in njene predstavnike na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pozivajo, da se v pogajanjih odločno postavijo v bran direktivi in zaščiti človekovih pravic in okolja.
"To od slovenske vlade zahtevajo tudi mednarodno pravo, podnebne obveznosti, nedavna odločitev Mednarodnega sodišča ter javno mnenje. Raziskave namreč kažejo, da prebivalci Slovenije in EU želijo strogo zakonodajo, ki bi zagotovila odgovornost podjetij. Tudi velika večina srednje velikih podjetij podpira takšna pravila," so navedli.
V nevladnih organizacijah se pridružujejo tudi pozivu varuha človekovih pravic, ki je pred dnevi skupaj z Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravic opozoril na pomanjkljivosti zakonodajnih predlogov paketa omnibus I.
"Zakonodajni postopek za omnibus I je predvsem političen preizkus - ali bo Slovenija branila človekove pravice, delavske pravice in okolje ali bo podlegla pritiskom naftnih multinacionalk, interesom skrajne desnice in izsiljevanju tretjih držav," so podčrtali.
Med podpisnicami javnega pisma vladi so Amnesty International Slovenije, Afriški center, Delavska svetovalnica, Društvo Humanitas - center za globalno učenje in sodelovanje, Focus - društvo za sonaraven razvoj, Platforma Sloga, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera, Zavod Global, Zavod za pravično trgovino 3Muhe in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Zadnje novice
-
Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju postopka glede zakona o nacionalnem demografskem sklad (daljše)
13.11.2026 -
Začel se je postopek imenovanja novega predsednika Državne revizijske komisije
13.11.2026 -
Zagovornik načela enakosti opozarja na tveganje diskriminacije zaradi predlagane prepovedi zakrivanja obrazov
13.11.2026 -
Svet EU in Evropski parlament z dogovorom za povečanje števila emisijskih kuponov za industrijo (dopolnjeno)
13.11.2026 -
Kabinet predsednika vlade s spleta umaknil gradivo o Snavu, Pirc Musar pričakuje vabila na seje (dopolnjeno)
13.11.2026 -
POPRAVEK: V DZ še predloga za podelitev statusa mestnih občin Jesenicam in Ravnam na Koroškem
13.11.2026 -
Objavljen razpis za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja
13.11.2026 -
Dopolnila k proračunu za leto 2028 brez podpore odbora
13.11.2026 -
S predlogom novele obvezna presoja požarne varnosti tudi za nekatere posege v stavbe
13.11.2026 -
Občine v številkah: Največ obsojenih na prebivalca v Škocjanu
13.11.2026 -
Predlog novega odloka o Snavu zgolj z možnostjo vabljenja šefov države, DZ in opozicije
12.11.2026 -
Pravna mreža poziva poslance k zavrnitvi novele zakona o volilni in referendumski kampanji
12.11.2026