STA novice / Bruselj z nizom ukrepov za izboljšanje energetske povezljivosti članic EU (dopolnjeno)

"Če želimo Evropo, ki bo okolju prijazna, konkurenčna in neodvisna, potrebujemo energetsko infrastrukturo, ki bo močnejša, varnejša in bolj povezana," je ob predstavitvi svežnja ukrepov za okrepitev energetske povezljivosti EU povedal pristojni evropski komisar Dan Joergensen.

Eden ključnih ukrepov je po njegovih besedah hitrejše izdajanje dovoljenj za energetske projekte, ki običajno trajajo več kot pet let, v nekaterih primerih pa tudi več kot desetletje. "Postopki izdajanja dovoljenj ne smejo trajati več kot dve leti, za najbolj kompleksne projekte pa lahko največ tri," je poudaril.

Komisija zato predlaga poenostavitev in pospešitev postopkov za energetska omrežja, projekte na področju obnovljivih virov energije, shranjevanja energije in polnilnih postaj, je povedal in zagotovil, da to ne bo vplivalo na varovanje okolja.

Kot je še dejal Joergensen, tovrstnim projektom lokalne skupnosti pogosto nasprotujejo, tako da danes predstavljeni sveženj vključuje tudi temu namenjene ukrepe. Po navedbah komisije je pomembno, da so ljudje vključeni v načrtovanje in delovanje projektov, skrajšati pa je treba tudi dolžino postopkov sodnega izpodbijanja projektov.

K boljšemu sprejemanju energetskih projektov s strani lokalnega prebivalstva bi lahko po mnenju Bruslja prispevala tudi bolj transparentno ocenjevanje in deljenje stroškov. Slednjemu je namenjenih še več drugih ukrepov v svežnju za okrepitev energetske povezljivosti EU.

Med ključnimi ukrepi pa je po besedah komisarja tudi bolj usklajeno načrtovanje gradnje oziroma nadgradnje evropske energetske infrastrukture, ki bi ga glede na predlog dopolnitve uredbe o vseevropskih omrežjih v večji meri prevzela Evropska komisija.

Bruselj je v danes predstavljenem svežnju določil osem evropskih prednostnih koridorjev oziroma "energetskih avtocest", ki večinoma potekajo v jugozahodnem, osrednjem in jugovzhodnem delu EU. Kot je pojasnil komisar za energijo, ti koridorji predstavljajo ozka grla pri pretoku čiste in poceni energije po uniji.

"Z napredkom pri teh osmih strateških povezavah bomo začeli novo obdobje energetske neodvisnosti za Evropo, obenem pa znižali cene energije," je povedal.

Boljša povezanost energetskih omrežij posameznih članic pa bo po Joergensenovih navedbah povečala tudi odpornost na električne mrke, kakršen je aprila prizadel Iberski polotok. Že ob trenutnih povezavah s sosednjimi članicami na primer država, kot je Francija, utrpi okoli 40 električnih mrkov manj letno, je ponazoril in pozval k dodatni okrepitvi povezljivosti.

Po ocenah komisije bo treba do leta 2040 v energetska omrežja EU vložiti 1200 milijard evrov, če želi unija do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Če tega ne bomo storili, bi lahko izgubili do 310 teravatnih ur energije iz obnovljivih virov, kar je skoraj polovica porabe v letu 2023.