STA novice / Delavci že letos do nove pravice - božičnice (I) (tema)

UPRAVIČENCI

Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci v zasebnem in javnem sektorju, tudi funkcionarji, pravica pa ni vezana na obdobje trajanja zaposlitve ali kak drug pogoj, temveč je pridobljena s sklenitvijo delovnega razmerja. Božičnica medtem denimo ne pripada samostojnim podjetnikom, kmetom, samozaposlenim v kulturi, družinskim oskrbovalcem, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah.

Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, je upravičen do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, delavec, ki je zaposlen krajši čas o enega leta, pa do sorazmernega dela. Do ustreznega dela zimskega regresa je tako upravičen tudi tisti, ki mu je delovno razmerje pri posameznem delodajalcu prenehalo med letom, in to ne glede na razlog prenehanja, ter delavec, ki sklene delovno razmerje med koledarskim letom.

Načelo sorazmernosti velja tudi v primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom.

IZPLAČILO

Delodajalec mora izvesti plačilo božičnice najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Enako, kot velja pri izplačilu plače, se zimski regres v primeru, da je rok za izplačilo dela prost dan, izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan. Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki.

Izjemoma, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, lahko delodajalec v zasebnem sektorju v primeru nelikvidnosti določi poznejši rok izplačila, vendar najpozneje 31. marec naslednjega koledarskega leta. Enako kot velja pri izplačilu plače, se zimski regres v primeru, da je rok za izplačilo dela prost dan, izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan.

Prejemek se izplača preko bančnega računa delavca, delodajalec pa je dolžan izdati tudi pisni obračun.

Posebnosti za leto 2025

Zakon v zvezi z izplačilom zimskega regresa za leto 2025 določa nekaj izjem oziroma posebnosti.

Med drugim delodajalcu daje možnost, da tri četrtine zimskega regresa za letos lahko izplača najpozneje do 31. marca, eno četrtino pa v roku, kot velja za leto 2025, torej do 18. decembra. To možnost lahko izkoristi delodajalec, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ne bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. To sicer velja le za zasebni, ne pa tudi za javni sektor.

Zakon za leto 2025 dopušča tudi izjemo od siceršnjega pravila možnosti poznejšega izplačila zimskega regresa v primeru nelikvidnosti delodajalca. Delodajalec lahko tako v primeru nelikvidnosti določi poznejši rok za izplačilo do 31. marca 2026, ne da bi bilo to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki ga zavezuje.

DAVČNA OBRAVNAVA

Zimski regres se ne všteva v osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine polovice minimalne plače oziroma sorazmernega dela minimalne plače glede na obdobje zaposlitve v koledarskem letu ali glede na krajši delovni čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi. A neobdavčena višina pri posameznem davčnem zavezancu in njegovemu delodajalcu v davčnem letu skupaj z neobdavčenim plačilom za poslovno uspešnost ne sme presegati 100 odstotkov povprečne mesečne plače.

To pomeni, da imajo plačila za poslovno uspešnost in zimski regres za davčne namene skupni limit, do katerega se ne vštevajo v davčno osnovo, pri čemer vrstni red izplačila v davčnem letu ni pomemben. Ob izplačilu plačila za poslovno uspešnost ali zimskega regresa v davčnem letu, pri katerem pride do preseganja določenega limita, se razlika nad določenim limitom všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

Če delodajalec izplača zimski regres v višini, ki presega polovico minimalne plače, se za tako izplačilo, poleg navedenega pogoja skupne višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače upoštevajo tudi drugi pogoji iz zakona o dohodnini. Tako mora izpolnjevati še pogoj maksimalno dveh izplačil v davčnem letu in pogoj, da je pravica do izplačila določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, se razlika všteva v davčno osnovo.

Posebnosti za leto 2025

Za davčno obravnavo zimskega regresa, prejetega v davčnem letu 2025, je določena izjema, in sicer se ne bo všteval v osnovo za dohodnino.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

Zakon zimskega regresa ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do višine polovice minimalne plače. Če znesek zimskega regresa presega višino polovice minimalne plače, pa se razlika šteje za drug prejemek na podlagi delovnega razmerja in se od nje plačajo prispevki.