STA novice / Določbe novele o dohodnini iz leta 2022 niso v neskladju z ustavo

Z letom 2023 se je začela uporabljati novela zakona o dohodnini, ki je ustavila postopno zviševanje splošne olajšave ter odpravila nekatere razbremenitve, potrjene v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Zvišala se je obdavčitev najvišjih plač in najemnin, novost je bila olajšava za mlade. Spremembe so bile tudi pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov in kmetov.

Poslanski skupini SDS in NSi sta zato 30. decembra 2022 vložili zahtevo za presojo ustavnosti te novele, saj so menili, da je njena vsebina neustavna, neskladna z načelom pravne države in načelom enakosti, učinkuje retroaktivno, deloma pa posega tudi v pravico do zasebne lastnine. Kmalu zatem je zahtevo za oceno ustavnosti novele vložil tudi državni svet s 13 gospodarskimi in kmetijskimi organizacijami.

Poslanci SDS in NSi so ustavnemu sodišču tudi predlagali, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno, do svoje končne odločitve pa izvajanje novele zakona zadrži. Ustavno sodišče je januarja 2023 zahtevo za začasno zadržanje novele zavrnilo, soglasno pa je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Kot so danes sporočili iz ustavnega sodišča, so vse predloge zavrgli, deli novele pa po oceni ustavnih sodnikov pa niso v neskladju z ustavo. Med drugim so zapisali, da ima zakonodajalec na davčnem področju široko polje proste presoje, v to polje sodi izbira predmeta obdavčitve. "Določitev vrste prejemkov fizičnih oseb, ki so osnova za dohodnino, davčne stopnje in davčnih oprostitev, je odvisna predvsem od ciljev ekonomske in fiskalne politike, zakonodajalec pa lahko z davčno ureditvijo zasleduje še druge cilje," so med drugim navedli.

Vprašanje primernosti davčne olajšave praviloma sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Ustavno sodišče je tako z vidika ustavnosti pristojno presojati le, kolikor posega v ustavno zavarovane pravice. Ustavno sodišče je zato med drugim sledilo mnenju vlade, da splošna olajšava ni edini institut, ki zagotavlja, da sredstva, potrebna za preživljanje, niso obdavčena ter zavezancu ostajajo na razpolago.

Vmes se je novela spremenila in konec lanskega leta je poslanska skupina NSi s podpisi SDS zaradi zaostritve pogojev poslovanja za normirance vložila novo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o dohodnini, ki je začela veljati z letošnjim letom. Vlada pa je medtem v zakonu o izplačilu zimskega regresa prenovila tudi ureditev za normirance.