STA novice / DZ sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih

Novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih po pojasnilu prvopodpisanega pod predlog Dejana Süča iz Svobode ne spreminja niti vsebine niti dneva prekmurskega praznika, le širijo njegovo poimenovanje. Tako je to praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. "Saj menimo, da to poimenovanje bistveno bolje odraža dejansko zgodovinsko stanje," je poudaril Süč na petkovi seji DZ.

S preimenovanjem praznika ob etničnem vidiku po njegovem mnenju poudarjajo še geografski vidik odločitve iz leta 1919, ko so se prekmurski Slovenci po več stoletjih madžarske oblasti spet povezali z matico. S tem celovito potrjujejo zgodovinske in geografske okoliščine ter večplastno multikulturnost Prekmurja.

Prekmurje je po prvi svetovni vojni po določilih pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem so bili prekmurski Slovenci po stoletjih, ki so jih preživeli pod Madžarsko, združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

"Priključitev Prekmurja je bila za Slovence državotvorno dejanje najvišjega nacionalnega pomena, zato se mora dogodek tudi ustrezno oz. ustrezneje poimenovati," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. Napovedal je, da vlada predlagano spremembo zakona podpira.

"Gre za združitev v narodu in za priključitev v prostoru Prekmurja, te naše rodovitne panonske ravnice onkraj Mure, kjer so ljudje stoletja živeli pod Ogrsko in prav v tem je zgodovinska teža tega praznika," je prepričana Nataša Sukič (Levica).

Nasprotovanje zakonu so medtem izrazili opozicijski poslanci. Namesto da bi se ukvarjali z resničnimi problemi Prekmurja, se zakon po mnenju Antona Šturbeja (SDS) ukvarja s simbolnimi posegi v zgodovino, ki ljudi ne povezuje, ampak jih razdvaja. Da novela "podira mostove, in ne prinaša sprave in enotnosti, temveč delitve", je prepričan tudi Jožef Horvat (NSi).

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je sicer državni praznik od leta 2006, ni pa dela prost dan.