STA novice / Delodajalci ob predlogu novosti glede delavskega soupravljanja opozarjajo na dodatna bremena

"Še ena v nizu dodatnih obremenitev podjetij brez celovite analize finančnih učinkov ter širokega soglasja socialnih partnerjev predstavlja resno tveganje za investicije, razvoj podjetij in delovna mesta," so v današnjem skupnem sporočilu za javnost zapisali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS).

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so pozvale, da sprejme sklep, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Opozarjajo, da predlog bistveno širi obveznosti delodajalcev, povečuje finančna in administrativna bremena ter razširja pristojnosti svetov delavcev na način, ki posega v temeljna načela korporativnega upravljanja.

Z novelo bi se med drugim ukinil prag 50 zaposlenih za uporabo zakona, uvedle dodatne obveznosti tudi za manjša podjetja ter širilo vpliv delavskih predstavništev v organe vodenja in nadzora. Ustvarila bi po mnenju delodajalcev nepotrebne posebne dodatne obveznosti na področju varnosti in zdravja pri delu, saj je predvidena izvolitev delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oz. vzpostavitev odbora za varnost in zdravje pri delu. "Takšne spremembe bodo imele najmočnejši vpliv prav na mala in srednja podjetja, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva," menijo v organizacijah.

Posebej problematična se jim zdi predlagana ureditev financiranja svetov delavcev, pri kateri bi uvedli obvezna lastna sredstva za njihovo delovanje, prinesla pa bi dodatne stroške izobraževanj, pravnih postopkov in administrativne podpore.

"Gre za neposredno povečanje stroškov dela, ki bo v številnih podjetjih pomenilo več deset tisoč evrov letnih dodatnih obremenitev, v večjih družbah pa še bistveno več. Ob tem predlog novele razširja nabor prekrškov in glob za delodajalce," so kritične organizacije.

Predlog posega tudi v delovanje nadzornih svetov in uprav ter odpira vprašanja odgovornosti in neodvisnosti članov organov vodenja in nadzora, s čimer po mnenju organizacij ruši ravnotežje med deležniki ter ustvarja pravno negotovost za investitorje in poslovne partnerje.

Od tem delodajalci pogrešajo analizo dejanske uporabe in problematike izvajanja obstoječih institutov, ki bi utemeljevala predloge sprememb in dopolnitev. Prav tako ni podanih ocen administrativnih in finančnih posledic za delodajalce.

Menijo, da bi moral tako pomembne sistemske spremembe obravnavati Ekonomsko-socialni svet (ESS). Predlog bi moral biti obravnavan na decembrski seji ESS, a so predlagatelji točko umaknili z dnevnega reda. "Takšno ravnanje pomeni grobo izogibanje socialnemu dialogu in kršitev ustaljenih postopkov usklajevanja delovnopravne zakonodaje. Izključevanje socialnih partnerjev iz vsebinske razprave je nesprejemljivo in pomeni pomemben odmik od ustaljenih demokratičnih praks," opozarjajo.

Predlog novele, ki ga DZ po ponedeljkovem sklepu kolegija predsednice DZ obravnava po skrajšanem postopku, poleg odprave praga 50 zaposlenih za uporabo zakona med drugim predvideva razširitev delavskega soupravljanja tudi na podružnice tujih podjetij ter na gospodarske zbornice in gospodarska interesna združenja, če imajo status delodajalca, in spremembo, da bi se v podjetjih z več kot 1000 zaposlenimi svet delavcev povečal za enega člana na vsakih 500 dodatnih delavcev (sedaj za dva člana na vsakih 1000 novih zaposlenih).

Poleg tega bi mandat članov svetov delavcev podaljšali s štirih na pet let, uvedli institut podaljšanja mandata, če volitev zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izvesti, poenostavili in modernizirali naj bi volilne postopke za svete delavcev, natančneje bi opredelili nedopustna ravnanja delodajalca do sveta delavcev, prenovili bi področje financiranja delovanja svetov delavcev, sodelovanje delavcev v organih vodenja in nadzora bi uredili tudi v zavodih, v družbah z omejeno odgovornostjo bi bilo mogoče vzpostaviti funkcijo delavskega direktorja, okrepila bi se med drugim tudi vloga svetov delavcev na področju zdravja in varnosti pri delu.