STA novice / Skupščina skupnosti socialnih zavodov za interventne ukrepe v dolgotrajni oskrbi

Prav tako bi morali interventni ukrepi odpraviti obstoječe stanje, ko uporabniki zaradi dolgega čakanja na odločbe o pravicah v dolgotrajni oskrbi odidejo v dom za starejše na podlagi zakona o socialnem varstvu. To pa je zanje občutno dražje, so spomnili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Poleg tega se skupščina zavzema za ureditev varovalk, da posegi v cene storitev dolgotrajne oskrbe ne bodo mogoči brez predhodnih analiz, javno predstavljene metodologije in ustreznega prehodnega obdobja.

Nasprotuje spreminjanju pavšala za opravljene storitve dolgotrajne oskrbe brez vnaprej določene in jasne metodologije. To po njihovi oceni ogroža dostopnost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe in finančno stabilnost sistema kot celote. Ad hoc spreminjanje pavšala pa tudi resno posega v pravno varnost izvajalcev, onemogoča odgovorno poslovno načrtovanje in otežuje kadrovsko stabilizacijo, so ocenili.

Zahtevajo, da se vse spremembe v višini pavšalov sprejemajo na podlagi predhodno izvedenih, javno predstavljenih in strokovno utemeljenih analiz in jasne metodologije. Vsak tovrsten poseg mora predvideti posledice tako za uporabnike kot za zaposlene, ki te storitve izvajajo, in za celoten sistem dolgotrajne oskrbe, menijo.

Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo so se namreč s 1. aprilom znižale. Tako so se po pojasnilu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca prilagodile dejanskemu stanju. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so namreč ugotovili, da so februarja za oskrbo v domovih plačali 12,2 milijona evrov več od načrtovanega zneska. To se je po njihovem mnenju zgodilo zaradi previsokih pavšalov, ki jih ZZZS plačuje domovom.

V ZZZS so poleg tega marca izražali dvom o ustreznosti prevedbe stanovalcev v sistem dolgotrajne oskrbe s 1. decembrom lani in o ustreznosti razvrstitve stanovalcev v kategorije dolgotrajne oskrbe.

Toda skupščina skupnosti socialnih zavodov je danes zavrnila trditve, da je v dolgotrajni oskrbi v najvišjih kategorijah oskrbe precej večji delež stanovalcev domov kot prej, ko so bili obravnavani po zakonu o socialnem varstvu. Pri tem ugotavlja, da je bila napačna ključna predpostavka za pripravo finančnega načrta ZZZS, da bo v najvišjih dveh kategorijah, kjer je potrebna bolj zahtevna oskrba, le 32 odstotkov stanovalcev. Ni namreč temeljila na dolgoletnih podatkih o strukturi uporabnikov v domovih, so opomnili.

Po njihovem opozorilu v domovih že vrsto let prevladujejo uporabniki z najzahtevnejšimi potrebami po oskrbi in pomoči pri vsakodnevnih opravilih. Delež teh uporabnikov se v zadnjih 10 letih giblje med 55 in 60 odstotki, zaradi podaljševanja življenjske dobe pa je mogoče pričakovati nadaljnjo rast.

Ob tem skupščina zavrača namigovanja o ustvarjanju dobičkov na račun javnih sredstev. Prav tako ugotavlja, da je primerjanje stroškov brez upoštevanja pomembnih razlik med prejšnjim in novim sistemom zavajajoče. Podpirajo izvedbo analiz in revizij sistema dolgotrajne oskrbe, ki pa morajo biti strokovno utemeljene in celovite ter morajo odražati dejansko stanje.