STA novice / GZS po odobritvi sheme za čimprejšnjo pomoč energetsko intenzivnim podjetjem

Kot so danes sporočili iz zbornice, ki je sodelovala pri pripravi zakona s podlago za shemo, so se že lani zavzeli za čimprejšnje oblikovanje mehanizma za izboljšanje cenovne konkurenčnosti energetsko intenzivnih dejavnosti. Zaradi aktualnih geostrateških razmer je razlogov za čimprejšnjo vzpostavitev mehanizma še več, so prepričani.

"Glede na trenutne geostrateške izzive je energetsko intenzivna industrija med najbolj izpostavljenimi pri ohranjanju konkurenčnosti. Zdaj, ko je odobritev iz Bruslja pridobljena, je izvedba sheme v slovenskih rokah. Ključno je, da vlada sedaj brez odlašanja izvede še zadnje izvedbene korake," je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Delna subvencija cene električne energije je po njenih besedah nujen korak k stabilnejšemu in bolj predvidljivemu poslovnemu okolju za podjetja z visoko porabo električne energije, ki so v zadnjih letih zaradi visokih cen izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu.

S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči. Evropska komisija je podobne sheme v četrtek potrdila tudi Nemčiji in Bolgariji, je dodala.

Shemo državne pomoči predstavlja februarja sprejeti in uveljavljeni zakon za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, po katerem bodo ta podjetja lahko dobila državno pomoč za znižanje stroškov za električno energijo.

Subvencije so predvidene za leta 2026, 2027 in 2028. Do pomoči bodo upravičena podjetja, pri katerih delež stroškov za električno energijo, vključno z dajatvami, presega pet odstotkov njihove dodane vrednosti, letno porabijo vsaj 15 gigavatnih ur električne energije in za električno energijo, brez dajatev, plačujejo vsaj 50 evrov na megavatno uro.

Subvencijo bodo lahko dobila za največ polovico porabljene električne energije, spodbuda na enoto porabljene energije pa ne bo smela presegati polovice referenčne tržne cene pasovne električne energije za posamezno leto.

Prejemniki pomoči bodo morali vsaj polovico prejetega zneska spodbud investirati med drugim v naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, baterijske hranilnike, ukrepe za povečanje prožnosti pri odjemu električne energije, energetsko učinkovitost, proizvodnjo obnovljivega ali nizkoogljičnega vodika ali drugih zelenih goriv v elektrifikacijo, s katerimi se bo zmanjšala poraba fosilnih energentov.