STA novice / V državnem svetu o odpornosti kritične infrastrukture kot enem od temeljev nacionalne varnosti

Kot so poudarili organizatorji posveta, predstavlja zagotavljanje varnega, stabilnega in neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture enega ključnih temeljev nacionalne varnosti, gospodarske stabilnosti ter splošne družbene odpornosti države.

Ob tem pa se Slovenija, Evropa in svet soočajo s kompleksnimi in medsebojno povezanimi tveganji, kot so naravne nesreče, podnebne spremembe, kibernetski napadi, namerne motnje, geopolitični pritiski idr. To pred sisteme odpornosti kritične infrastrukture postavlja izziv stalnega nadgrajevanja.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je prepričan, da imamo v Sloveniji dovolj znanja, da oblikujemo sodobne, ambiciozne, pravočasne, premišljene, uresničljive in dolgoročno vzdržne rešitve na tem področju. Je pa nujno, da pri tem za isto mizo sedijo predstavniki države, gospodarstva, stroke in akademske sfere, je pripomnil.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Boštjan Pavlin je pojasnil, da je treba na področju odpornosti ločiti med odpornostjo celotne družbe in odpornostjo kritičnih subjektov.

Na ministrstvu so oblikovali strategiji za obe področji, sodelovanje raznih akterjev pri pripravi obeh pa je ocenil kot zelo dobro. V Sloveniji so vsi subjekti kritične infrastrukture zelo dobro povezani in redno sodelujejo na koordinacijah, vajah in usposabljanjih, je zagotovil.

Med vrzelmi sistema je izpostavil gospodarske družbe, ki bodo morale v prihodnosti opraviti premislek glede tega, koliko finančnih sredstev bodo vlagale v varnost in odpornost.

Članica uprave Telekoma Slovenije Vesna Prodnik je povedala, da je Telekom kot javna delniška družba obenem tudi digitalna hrbtenica države. Zato so varnost, zanesljivost in odpornost omrežja ter neprekinjeno delovanje telekomunikacijskih storitev in zagotavljanje kibernetske varnosti vseskozi prva prioriteta.

Povedala je, da na leto za ta namen porabijo nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Vendar pa regulacija telekomunikacijskih storitev teh stroškov ne upošteva. Gre torej za trk ciljev krepitve odpornosti ter telekomunikacijske suverenosti in regulacije na drugi strani. Treba bo slej ko prej razumeti, da odpornost nekaj stane, je bila jasna.

Državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić je pojasnila, da tudi digitalna suverenost danes predstavlja temelj nacionalne varnosti in odpornosti. EU intenzivno deluje v smeri krepitve evropske digitalne suverenosti, Slovenija pa se vključuje v vse mehanizme in pobude EU, je dejala.

Slovenija je po njenih besedah na marsikaterem področju precej napredna, na nekaterih drugih področjih pa še nima potrebnih povezav med sistemi in bazami podatkov. Digitalizacija se ob tem še vedno obravnava znotraj vsakega resorja posebej. Treba bi bilo imeti jasno skupno strukturo in prioritete za vse resorje, je dejala.

Direktor vladnega urada za informacijsko varnost Uroš Svete je ocenil, da je kibernetska oz. informacijska varnost tek na dolge proge. V Sloveniji smo šele pred 10 leti začeli razmišljati o tem konceptu, v Nemčiji pa je bila pristojna organizacija ustanovljena že leta 1994.

Je pa poudaril, da je slovenski normativni okvir povsem na ravni trenutnih izzivov. Smo za zdaj edini v EU, kjer se morajo tudi odgovorne osebe vseh subjektov po zakonu usposabljati na tem področju.

Kot pomembna izziva je omenil omejeno ponudbo tehnoloških rešitev za zagotavljanje kibernetske varnosti in ustrezno zaupanje v dobavitelje ter vzdrževalce opreme. Včasih po Svetetovih besedah pri informacijski še vedno iščemo tudi bližnjice. Teh ni, sistem zahteva trajno delovanje, preverjanje in prilagajanje, je bil jasen.

Direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar se je pohvalil, da velja Eles za enega od treh najbolj naprednih sistemskih operaterjev v EU, ko gre za obvladovanje izzivov razpršenih proizvodnih virov.

Tehnično obvladovati prenosno omrežje pa je lažje kot obvladovati vremenske pojave ali kibernetske napade, je ob tem opozoril. Zato je treba delati preventivno. Treba bo vložiti še precej znanja in denarja, a smo na dobri poti, je ocenil.

Glede občutljivosti sistema je omenil, da zna le 16 ljudi v Sloveniji upravljati prenosno omrežje iz Elesovega dispečerskega centra. V primeru resnih epidemij ali drugih kriz je torej tveganje veliko.

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin pa je izpostavil vidik pripravljenosti. Ta vključuje tudi pripravljenost celotnega prebivalstva, ne le kritičnih sistemov.

Na upravi bolj kot na kritično infrastrukturo dajejo poudarek na kritične storitve, ki jih je treba zagotavljati ne glede na vse. Sistem varstva pred nesrečami mora tako delovati avtonomno v vseh pogojih, je pa tesno prepleten in soodvisen od delovanja kritične infrastrukture, je razložil.

Poudaril je, da je treba samostojnost sistema še krepiti, tudi s tem, da bi v prihodnje koordinacijski oz. nadzorni center sistema zaščite in reševanja deloval v lastnih prostorih in z lastno infrastrukturo.