STA novice / Vlada za širitev kroga upravičencev do odškodnin zaradi izpostavljenosti azbestu

Kot so v sporočilu po seji vlade pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo vlada predlog novele zakona poslala v obravnavo DZ po skrajšanem postopku.

S predlagano spremembo zakona se tako krog upravičenih vlagateljev zahtevkov za odškodnino zaradi azbestne bolezni in s tem upravičenih oseb, ki lahko vstopijo v postopek dogovarjanja o odškodnini, širi na dediče upravičencev oz. oškodovancev. Vlogo za začetek postopka dogovarjanja o odškodnini lahko tako vložijo tudi dediči upravičenca, če je pokojni upravičenec pridobil mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.

Kot so spomnili pristojni, so predlog sprememb zakona pripravili zaradi odločitve ustavnega sodišča iz junija lani, da je zakonska določba, po kateri dediči pokojnega upravičenca niso upravičeni do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, v neskladju z ustavo.

Ustavno sodišče je ob tem DZ naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do tedaj pa lahko dediči upravičenca, ki je že prejel mnenje glede bolezni, podajo vlogo za začetek odškodninskega postopka.

Ustavno sodišče je ustavnost dela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom sicer presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS. Pri tem je bilo bistveno vprašanje, ali je skladno s človekovo pravico do enakosti pred zakonom, da dediči po upravičencih do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu ne morejo začeti postopka sporazumevanja o odškodnini pred medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom.

Tako dejansko ne morejo dedovati terjatve za povračilo nepremoženjske škode, četudi so upravičenci še v času življenja ali posthumno pridobili mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, vendar pa pred svojo smrtjo niso začeli postopka pred omenjeno komisijo.

Do dedovanja terjatve za povračilo nepremoženjske škode naj bi bili v skladu z izpodbijano zakonsko ureditvijo namreč upravičeni le dediči po upravičencih, ki so še sami začeli odškodninski postopek. Kot je navedlo ustavno sodišče, je v polju proste presoje zakonodajalca, ali bo nekemu upravičenju te vrste priznal premoženjsko naravo in podedljivost. Vendar pa pri sprejetju te odločitve ne sme nerazumno neenako obravnavati dedičev oškodovancev oz. upravičencev, ki so v enakem položaju.