STA novice / Novela zakona o dohodnini iz leta 2024 ni v neskladju z ustavo

Novelo zakona o dohodnini je vlada Roberta Goloba pripravila v letu 2024 skupaj s še petimi drugimi davčnimi zakoni z namenom večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Z njo se je med drugim zaostrila ureditev na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov, ter uvedla nova posebna osebna olajšava za nove rezidente.

V NSi so pobudo za oceno ustavnosti vložili kmalu po sprejemu novele zakona. Kot so takrat opozorili, bodo spremembe sistema normirancev, s katerim se je med drugim znižala najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu, za številne zavezance pomenile manj ugodno davčno obravnavo v primerjavi s prej veljavno ureditvijo. Oškodovanih naj bi bilo približno 14.000 podjetnikov.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi zapisalo, da izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo. Izpodbijane spremembe niso bile sprejete brez stvarnega razloga, temveč zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti dotedanjega sistema normiranih odhodkov, je pojasnilo.

Zakonodajalec je po ugotovitvah ustavnih sodnikov želel omejiti odmik sistema normirancev od obdavčitve po ekonomski sposobnosti, zmanjšati neenakosti med zavezanci z različnimi dejanskimi stroški ter odpraviti nekatere anomalije, ki so se pokazale pri delovanju sistema. Takšen cilj je ustavno dopusten, so presodili. Ob tem so dodali, da sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov niti ni obvezen način določanja davčne osnove.

Prav tako po presoji ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo določba, s katero se je uvedla nova posebna osebna olajšava za nove razidente, ki bi se zaposlili v Sloveniji. Vlada jo je v postopku sprejemanja novele zakona pojasnjevala s ciljem zvišanja produktivnost s privabljanjem nove delovne sile, čemur so v NSi oporekali z očitkom, da lahko k produktivnosti in gospodarskemu razvoju enako prispevajo tudi zavezanci, ki so že rezidenti Slovenije.

"Ta očitek sam po sebi ni brez teže, vendar ni odločilen," je v odločbi zapisalo ustavno sodišče. Kot je razvidno iz zakonodajnega gradiva, namreč neposredni cilj posebne olajšave ni splošno spodbujanje zaposlovanja ali splošno nagrajevanje strokovno usposobljenih delavcev, temveč spodbujanje oseb iz tujine, da se zaposlijo v Sloveniji in s tem prispevajo h krepitvi visokokvalificirane delovne sile v Sloveniji.

Kot neutemeljenega je zavrnilo tudi očitek o diskriminaciji na podlagi državljanstva. Posebna olajšava, s katero se novim rezidentom na visoko kvalificiranih delovnih mestih ponuja znižanje dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače za pet let, namreč ni namenjena samo tujcem, pač pa tudi Slovencem, ki bi se vrnili v domovino.