STA novice / Skupni odbor DZ podprl predlog interventnega zakona

Začetek današnje šesturne seje je bil buren, potem ko so člani skupnega odbora DZ zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o predlogu zakona opravili javno predstavitev.

Poslanci iz vrst Svobode, SD ter Levice in Vesne so izpostavljali, da predlog posega v 10 zakonov, izključevanje deležnikov pa da je škandalozno. Nekateri deležniki so se, čeprav nanjo niso bili povabljeni, seje kljub temu udeležili, predsedujoči Zvonko Černač (SDS) pa jim je omogočil razpravo oz. predstavitev stališč.

V strankah odhajajoče koalicije so si pred tem neuspešno prizadevali za prekinitev in nato prestavitev seje, da bi lahko predsednik odbora nanjo povabil še ostale deležnike, ki so, kot je poudaril Lenart Žavbi (Svoboda), steber družbe.

Tudi poslancu Vladimirju Šegi (Levica in Vesna) se je zdelo nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet (ESS), da je šel mimo brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, celo mimo vlade.

Mnenje odhajajoče vlade, ki predlogu nasprotuje, je obširno predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle. Predlog je po njihovi oceni po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.

Zaradi dolgih predstavitev stališč vladnih predstavnikov je Černač predlagal, da se sodelujoči v razpravi omejijo na pet minut, kar je razburilo člane odhajajoče koalicije. Ko je Černač vztrajal, da enaka omejitev velja za poslance, so člani Svobode, SD, Levice in Vesne sejo zapustili.

Pred tem so opozarjali, da je zakon škodljiv, da bo ogrozil javne finance in da kljub njegovemu imenu ne gre za interventne ukrepe. Izpostavili so tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je na 32 straneh nanizala številne pripombe. Med drugim je opozorila, da predlog zakona kljub naslovu po vsebini ni interventen, naslov tudi ne odraža dejanske vsebine in področij urejanja, niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga zakon reševal.

V zakonodajno-pravni službi so med drugim problematizirali tudi morebiten referendum. Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko po opozorilih zakonodajno-pravne službe znašli v "ustavnopravno nedopustnem položaju".

Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) je o očitkih, da o predlogu ni bilo socialnega dialoga, dejal, da ga je bil pripravljen predstaviti na seji ESS, da pa je bila razprava onemogočena na zahtevo sindikatov.

Namen zakona je razvoj, razbremenitev in to, da bi ljudje v večji meri odločali o svojih življenjih, ne pa da se jim hoče velik del ustvarjenega vzeti in nato deliti, je dejal Cigler Kralj. Napovedal je, da bodo med drugim pregledali odhodkovno stran proračuna in naredili strukturno davčno reformo.

Katja Kokot (Resnica) je o očitkih, da bo zakon ogrozil javne finance, dejala, da država ne more vsake razbremenitve obravnavati kot izgubo. "Denar, ki ostane pri delavcu, podjetniku, kmetu, najemodajalcu ali potrošniku, ne izgine, ostane gospodarstvu, gre v porabo, v investicije, plače, storitve, razvoj ali ohranjanje delovnih mest," je povedala. Ob tem pa je treba odpreti vprašanje racionalizacije porabe države, je dodala.

Rado Gladek (SDS) je izpostavil, da socialna kapica ni ukrep za bogate, ampak za dvig konkurenčnosti, "da bo visokotehnološki kader imel motiv ostati v Sloveniji". Zagovarjal je ukinitev plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, saj da "ko se upokojiš, si svoje oddelal in koristiš, kar si plačal", ter znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila, pri čemer da morata za to, da se znižanje ne bo prelilo v marže, poskrbeti inšpekcija in agencija za varstvo konkurence.

Na koncu so člani odbora predlog potrdili z devetimi glasovi za in nobenim proti.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov.

Ob tem predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.