STA novice / V Levici se pridružujejo zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu

Referendumsko odločanje o zakonu je "edini način, da vsi tisti, ki jih trenutna oblast ignorira, noče slišati ali pa naravnost derogira, končno pridejo do besede skozi javno razpravo", je v izjavi za medije v Ljubljani dejal Mesec.

Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, je Mesec napovedal ustavno presojo zakona. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče referendum dovolilo. Ustava namreč določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Vendar pa je namen te varovalke omogočiti stabilizacijo javnih financ prek sprememb zakonodaje, je poudaril.

"Ta zakon pa ima ravno obratni namen. Javnih financ ne stabilizira, temveč z dodatno milijardo evrov minusa v proračunu in socialnih blagajnah prinaša demontažo javnih financ. Če bo ustavno sodišče bralo, kaj je namen te varovalke, na katero se sklicujejo, in kakšne so posledice tega zakona, bomo zelo hitro ugotovili, da sta to diametralno nasprotni zgodbi," je dejal.

Znova je poudaril, da ne gre za interventni zakon, saj v njem ni nobenega nujnega ukrepa za naslavljanje prihajajoče krize. "Še manj je razvojen, saj bo deloval ravno obratno. Gre za zakon, ob katerega se bo razvoj Slovenije spotaknil, ker vrta več kot milijardno luknjo v proračun, in to v času, ko se horizont pred nami oblači," je dejal.

Zakon po njegovih besedah srednjemu razredu ne bo prinesel nobene koristi. Tudi sicer bo pomagal le enemu odstotku najbolje plačanih, lastnikom nepremičnin in izvajalcem zasebnih zdravstvenih storitev.

"To je zakon, ki bo koristil izključno najbogatejšim slojem prebivalstva, državo in njene blagajne pa bo opustošil. Opustošil bo proračun, opustošil bo zdravstveno blagajno in - kar je najbolj kritično - opustošil bo pokojninsko blagajno," je dejal.

Zakon je bil po njegovih besedah sprejet brez socialnega dialoga, brez upoštevanja stroke ter brez upoštevanja kakršne koli kritike s strani opozicije, civilne družbe ali javnosti. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije je DZ v ponedeljek zavrnil.

"To pomeni, da večina, ki nastaja v parlamentu, misli, da ima sama izključno pravico upravljati in voditi državo. Vendar je to, kako se je lotila voditi državo s tem zakonom, eklatanten primer, kako se države ne vodi," je dodal.

V ostalih strankah morebitnega sodelovanja pri zbiranju podpisov še niso napovedali. Organi Svobode bodo o tem razpravljali danes in v sredo, je povedala poslanka stranke Janja Sluga.

DZ je interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je predlagal trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resnica, sprejel v ponedeljek. Sindikati, ki so mu ostro nasprotovali že med parlamentarnim postopkom, so danes napovedali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Kot so poudarili, je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če DZ referenduma ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.