STA novice / Na konferenci o izzivih z vzpostavijo sistema razširjene odgovornosti za tekstil

Na konferenci v Ljubljani so domači in mednarodni strokovnjaki razpravljali o prihodnosti tekstilne industrije, sistemih proizvajalčeve razširjene odgovornosti in evropskih politikah, ki bodo v prihodnjih letih močno vplivale tudi na Slovenijo.

Ena od ključnih zakonodajnih novosti je nova uredba o odpadnem tekstilu, ki jo je EU sprejela lani poleti in med drugim uvaja proizvajalčevo razširjeno odgovornost tudi za tekstilne izdelke. Države članice morajo uredbo, ki je začela veljati sredi oktobra, v 20 mesecih prenesti v nacionalno zakonodajo in obenem določiti tudi izvajalca sheme. Sistemi skupnega skupnega zagotavljanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti za tekstil pa morajo v praksi zaživeti do aprila 2028. Na ravni EU se namreč vsako leto ustvari 12,6 milijona ton tekstilnih odpadkov, ki imajo enega največjih vplivov na okolje. Cilj EU je tako prehod v krožnost tekstila.

Kot je za STA razložil Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja, različni deležniki v sistemu trenutno čakajo na prenos uredbe v slovenski pravni red. V vmesnem času pa je skupina akterjev v tekstilnem sektorju - od nevladnikov, zbirateljev tekstila, reciklerjev do centrov za ponovno uporabo - združila moči in poskušala prehiteti ta proces z zagonov kolektivne sheme proizvajalčeve razširjene odgovornosti za tekstil TEKSI, zato da se bo, ko pride do končne pravne ureditve, lahko začela shema izvajati hitreje. Organizacija TEKSI bi med drugim organizirala vso logistiko zbiranja tekstila ter za njegovo odstranjevanje in recikliranje.

"Trenutno so težave, ker se zapirajo centri ponovne uporabe, kakovost tekstila še vedno pada, količine pa naraščajo. Tudi tisti, ki ločeno zbirajo tekstil, imajo težave, da ga dajo naprej na trg. V Sloveniji prav tako nimamo zmogljivosti za recikliranje in sortiranje tekstila, prihaja pa tudi omejitev izvoza nesortiranega tekstila," je opozoril.

V podjetju Ekotekstil, ki s pomočjo zabojnikov zbirajo rabljen tekstil, si želijo, da bi v Sloveniji vzpostavili ločen dvotokovni sistem ločenega zbiranja odpadkov, da se ne bi kontaminiralo še več tekstila, kot se ga v obstoječem sistemu, in da bi lahko državljanom zagotovili boljši način oddaje rabljenega tekstila, pa je poudarila njihova predstavnica Saška Susman.

Ključna se ji zdi tudi vzpostavitev sistema ozaveščanja, da se državljane - tako kot tudi v primeru drugih vrst odpadkov - izobrazi o primernem ravnanju z rabljenim tekstilom in njegovi oddaji. "Želeli bi si bolj razširjen sistem zbiranja, ki bi bil bolj dostopen večjemu število ljudi, in predvsem podporo javnih sistemov, komunal in države, da gredo nekako nasproti pri uresničevanju okoljskih ciljev," je navedla Susman.

Na konferenci so predstavili tudi mednarodne izkušnje z vzpostavitvami sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju posameznih tokov odpadkov. Kot je izpostavila Theresa Mörsen iz Zero Waste Europe, v EU obstajajo tako dobre kot slabe prakse.

Kot primer prve prakse je bila predstavljena Collectief Circulair Textiel, v primeru katere gre za prvo organizacijo proizvajalčeve razširjene odgovornosti za tekstil, ki jo je na Nizozemskem ustanovila okoljska organizacija. Kot je povedala ustanoviteljica organizacije Janine Rölling, je ključnega pomena transparentno vodenje, v proces odločanja je treba po njenih besedah vključiti tudi proizvajalce tekstila, ki morajo vedeti, kaj se dogaja z njihovim denarjem. Upravni odbor njihove organizacije tako sestavljajo različni strokovnjaki iz celotne tekstilne verige. "Razlog za to, da organizacija deluje, je tudi v tem, da vsi verjamemo v to, kar delamo," je poudarila.

V fazi sprejemanja nove nacionalne zakonodaje na področju vzpostavljanja sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti za tekstil so trenutno tudi v Moldaviji. Kot je povedal Roman Bahnaru iz organizacije e-Circular, se trenutno v državi srečujejo z izzivi zagotavljanja transparentnosti delovanja sistemov.