Portal TFL

STA novice / Z zelenim javnim naročanjem po analizi več kot pol milijarde evrov prihrankov

sreda, 13.5.2026

Ljubljana, 13. maja (STA) - Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo drugo analizo učinkov zelenega javnega naročanja v Sloveniji. Ta pokriva obdobje 2021-2024, po njenih izsledkih pa so zelena javna naročila v štirih letih poleg pozitivnih okoljskih in energetskih učinkov prinesla tudi prek 500 milijonov evrov prihrankov v življenjski dobi naročil.

Med letoma 2021 in 2024 je skupna vrednost zelenih javnih naročil dosegla 3,78 milijarde evrov, kar je za približno 2,67 milijarde evrov več oz. za precej več kot trikrat toliko kot v obdobju prve analize učinkov zelenega javnega naročanja, to je med letoma 2018 in 2020.

Druga analiza, ki jo je za ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravil Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, je ob omenjeni krepki rasti obsega zelenih javnih naročil v štiriletnem obdobju 2021-2024 ugotovila tudi niz pozitivnih učinkov.

Tako naj bi tovrstna naročila v svoji življenjski dobi med drugim prinesla skoraj 2,56 milijona megavatnih ur prihrankov energije, skoraj 867.000 ton zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida, za blizu 16,56 milijona kubičnih metrov manjšo porabo vode in za skoraj 503 milijone evrov ekonomskih prihrankov, so strnili v ministrstvu.

Največji delež energetskih in finančnih prihrankov po njihovih pojasnilih izhaja iz električnih in elektronskih naprav, pomembne učinke pa dosegajo tudi gradnje ter cestna vozila. Zelene gradnje pomembno prispevajo k zmanjšanju emisij in porabe vode, cestna vozila pa k razogljičenju prometa.

"Rezultati analize potrjujejo, da zeleno javno naročanje ni več zgolj administrativna zahteva, temveč pomemben razvojni instrument države. Poleg zmanjševanja okoljskih obremenitev prinaša tudi konkretne dolgoročne finančne učinke in spodbuja razvoj trajnostnega gospodarstva," so ob objavi analize na ministrstvu citirali državnega sekretarja Uroša Vajgla.

Druga analiza učinkov zelenega javnega naročanja sicer kaže, da so rezultati v primerjavi s prvo analizo občutno višji. K temu so prispevali večji obseg zelenih naročil, višje cene energentov, širši nabor obravnavanih predmetov ter metodološke nadgradnje pri ocenjevanju učinkov gradenj, so pojasnili na ministrstvu.

Rezultati analize po njihovem mnenju potrjujejo tudi potrebo po vzpostavitvi rednega monitoringa učinkov zelenega javnega naročanja in energetsko učinkovitih koncesijskih pogodb.

Podrobnejši rezultati analize bodo predstavljeni na drugi konferenci zelenega javnega naročanja, ki bo 1. junija v Ljubljani.