STA novice / Varuh človekovih pravic: Kazenski pregon ne sme postati orodje za omejevanje politične kritike

Kot so zapisali pri Varuhu, v javnosti odmeva primer vložitve kazenske ovadbe zaradi suma kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ki jo je vodja ene od poslanskih skupin vložila zoper predstavnika civilne družbe zaradi njegovih izjav na novinarski konferenci v zvezi z referendumom o interventnem zakonu, in sicer ko je v govoru pozval državljane, naj na poimensko navedene poslance izvajajo pritisk, da zagotovijo pravico do referenduma. Kot je znano, je poslanka Resnice Katja Kokot vložila kazensko ovadbo zoper predstavnika inštituta Danes je nov dan Filipa Dobranića.

Varuh ugotavlja, da kontekst konkretnega primera kaže, da gre za kritiko nosilcev oblasti - poslancev DZ, v zadevi očitnega javnega pomena, tj. zakonodajnega referenduma kot oblike neposredne demokracije. "Uporaba izraza 'pritisk' v tem okviru sama po sebi ne daje prepričljive podlage za tako skrajen odziv državne oblasti, kot je kazenski pregon. Tak odziv lahko pomeni pretirano reakcijo na politični govor, ki uživa posebno varstvo," meni Varuh in poudarja, da kazenski pregon ne sme postati orodje za omejevanje politične kritike, zlasti kadar gre za razpravo o vprašanjih javnega interesa.

Varuh je v današnjem odzivu opozoril, da je svoboda izražanja ena temeljnih človekovih pravic, varovana s slovensko ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Evropsko sodišče za človekove pravice že desetletja poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša le na informacije ali ideje, ki so sprejete naklonjeno ali veljajo za neškodljive, temveč tudi na tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Prav tako je ustaljeno stališče, da se politiki neizogibno in zavestno izpostavljajo natančnemu javnemu nadzoru, zato morajo izkazovati višjo stopnjo strpnosti do kritik, so pri Varuhu navedli v današnjem odzivu.

Izpostavili so standarde Sveta Evrope in priporočilo iz leta 2022, v katerem je odbor ministrov poudaril, da morajo države vzpostaviti učinkovita varovala pred zlorabo zakonodaje o sovražnem govoru, zlasti kadar bi se ta uporabljala za omejevanje javne razprave ali utišanje kritičnih glasov. Kazensko pravo pa mora ostati skrajno sredstvo, uporabljeno le v najtežjih primerih.

Prav tako je po navedbah Varuha na tveganja zlorabe pregona za omejevanje svobode izražanja opozorila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki je izpostavila, da lahko takšne prakse vodijo v postopno krčenje demokratične razprave. Da morajo države zagotavljati visoko raven varstva političnega govora, tudi kadar je ta za nekatere žaljiv ali pretirano kritičen, ter da morajo politiki in javni funkcionarji sprejeti, da so njihova ravnanja predmet natančnega javnega nadzora in tudi ostre kritike, pa so poudarili tudi v skupni deklaraciji več posebnih poročevalcev Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi iz leta 2021.

Varuh izpostavlja tudi, da sovražnega govora ne gre enačiti s kaznivimi dejanji zoper čast in dobro ime, pri čemer pojasnjuje, da Združeni narodi sovražni govor opredeljujejo kot vsako obliko komunikacije, ki napada ali uporablja zaničevalni jezik glede na vero, narodnost, raso, spol, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine in problem presega posameznike - prizadene celotne skupnosti in spodkopava demokratične temelje družbe.

Po oceni Varuha je omenjeni primer z vidika omenjenega zaskrbljujoč, hkrati pa predstavlja priložnost za vnovični širši razmislek o kazenskopravni ureditvi. Pri tem je spomnil, da so v Sloveniji kazniva dejanja zoper čast in dobro ime še vedno urejena v kazenskem zakoniku, čeprav se od javnih oseb pričakuje višja stopnja tolerance do kritik. Nedavno sprejeti zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja pa se pretežno nanaša na civilne postopke, medtem ko na kazenskem področju primerljivi zaščitni mehanizmi še niso sistemsko urejeni.

Varuh sicer znova opozarja tudi na pomen etike javne besede, predvsem na spletu, in poudarja, da odgovornost za raven javne razprave nosijo vsi udeleženci. Kot nesprejemljiv še posebej obsoja seksizem, ki predvsem prizadene ženske, ki se javno udejstvujejo.