STA novice / Hajdinjak za povečevanje obrambnih izdatkov, pridobivanje kadrov in preoblikovanje OVS

"Zavedam se resnosti funkcije, za katero kandidiram, sploh v tem času, ko mir nikakor ni več samoumeven," je na seji odbora DZ za obrambo dejal kandidat za vodenje tega resorja Valentin Hajdinjak. Kot je poudaril, mora biti vodenje tega ministrstva "transparentno, odgovorno in zavezano spoštovanju najvišjih strokovnih standardov ter upoštevanju modernih spoznanj vodenja organizacij in ljudi".

Meni, da Slovenija na kompleksne varnostne in obrambne izzive sistemsko ni dovolj pripravljena. Kot je dejal, obstoječi sistem kaže vrsto omejitev, ki zmanjšujejo sposobnost učinkovitega odzivanja na sodobne grožnje. Meni, da je za to treba vzpostaviti "sistemske pogoje in strukturno organizacijske rešitve za verodostojno odvračanje in obrambo Slovenije".

Pri tem se je nujno zanašati na zaveznike. Hajdinjak, ki je jasen zagovornik zavezništva Nato in EU, je poudaril, da mora Slovenija prevzeti pravičen delež bremena v Natu in odpraviti dolgoletne primanjkljaje. Napovedal je, da bodo preučili, katere projekte so na ministrstvu vključevali med obrambne, čeprav tja ne sodijo.

Med ključnimi izzivi je Hajdinjak izpostavil pomanjkanje kadrov. V Slovenski vojski (SV) je približno 7600 pripadnikov, kar je daleč od cilja o 10.000 pripadnikih, ki ga določajo obrambni dokumenti. Ob tem je izpostavil, da je razmerje med vojaki, podčastniki in častniki porušeno, saj je vojakov bistveno premalo, delež visokih činov, torej od majorja do polkovnika, pa prevelik.

Hajdinjak je zato napovedal sistematično pridobivanje kadra, dolgoročno stabilizacijo kadrovskih tokov ter kombinacijo profesionalne in rezervne komponente. Kot je dejal, se bo zavzemal za povečanje deleža vojakov in za zajezitev nesorazmerij v strukturi visokih činov. Zagovarja tudi vojaške tabore in promocijo vojaškega poklica, treba pa je razmisliti še o seznanjanju o obrambnem sistemu in "s področij domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih in kibernetskih groženj" že v šolah.

Zavzel se je, da je treba v okviru izgradnje srednje bataljonske bojne skupine "v najkrajšem možnem času kupiti sodobna bojna vozila ter odpraviti pomanjkljivosti pri ognjeni podpori, logistiki in sistemu obveščanja".

Med ključnimi projekti pa je izpostavil tudi nadgradnjo zračne obrambe z raketnimi sistemi Iris-T, ki jo je označil kot "eno redkih zgodb o uspehu", pa tudi krepitev artilerije s sistemi caesar in razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti.

Napovedal je tudi sodobne zmogljivosti, kot so brezpilotni sistemi, dronska in protidronska obramba, kibernetska varnost ter obveščanje, nadzor in izvidovanje. Nabave bodo po Hajdinjakovih besedah temeljile na preverjenih interoperabilnih sistemih, ki so že v uporabi v zavezništvu, pri tem pa bodo "v največji možni meri izkoriščali skupna naročila več držav".

Poleg investicij v opremo, ki dviguje bojno moč, so po njegovih besedah nujne tudi investicije v vojaško infrastrukturo, denimo vadišča, komunikacijsko omrežje ter obveščevalno-informacijske sisteme. Pred nadaljevanjem ključnih projektov pa bodo izvedli temeljite revizije sedanjih projektov, saj želijo vedeti, ali so zakoniti in smotrni.

Napovedal je tudi preoblikovanje OVS, ki je del upravnega dela ministrstva. Ocenil je, da so pri obveščevalni podpori vojski ozka grla, saj OVS z informacijami, za katere sama oceni, da so potrebne, oskrbi le vrh SV. Hkrati pa je OVS tista, ki vojsko varnostno nadzira, preiskuje domnevna kazniva dejanja in jo hkrati obveščevalno podpira. Kot je dejal, "ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo".

Hajdinjak se je zavzel tudi za nadgradnjo sistema zaščite in reševanja, ki je po njegovih besedah sicer dober, vendar zapostavljen. Zavzel se je, da bo vseslovenski center za zaščito in reševanje eden od projektov nove vlade. "Naredil bom vse, kar je v moji moči, da se izgradnja centra pospeši," je dejal.

Prav tako je napovedal bolj zanesljiv sistem obveščanja o nesrečah (Si-alarm), na področju varstva pred naravnimi in drugimi zaščitami pa je napovedal večjo samostojnost in krepitev prostovoljstva in prilagajanje podnebnim spremembam.