STA novice / V EU dogovor o centrih za vračanje migrantov v tretjih državah (daljše)

Dvostranske sporazume o vzpostavitvi centrov bodo lahko članice unije glede na današnji dogovor sklepale samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic in mednarodno pravo, so poudarili v obeh institucijah.

Centri bodo lahko delovali kot končni cilj ali pa kot vmesni centri za vračanje v državo izvora ali drugo tretjo državo. Vanje mladoletnikov brez spremstva ne bodo smeli pošiljati.

Kot je sporočilo ciprsko predsedstvo Sveta EU, dogovor predvideva tudi uvedbo evropske odločbe o vrnitvi. Članice bodo morale v ta obrazec vpisati ključne elemente nacionalne odločbe o vrnitvi, kar bo olajšalo medsebojno priznavanje odločb med posameznimi članicami. Če bi namreč posameznik, ki je prejel odločbo o vrnitvi v eni članici, odšel v drugo, bo lahko ta izgon izvedla na podlagi odločitve prve. Sprejela pa bo lahko tudi novo odločbo.

Medsebojno priznavanje odločb bo sicer še naprej prostovoljno. Bo pa Evropska komisija dve leti po uveljavitvi nove uredbe ocenila, ali je to učinkovito, in po potrebi predlagala obvezno medsebojno priznavanje.

EU želi z novo uredbo o vračanju prav tako urediti dolžnosti državljanov tretjih držav, ki nimajo zakonite pravice do bivanja v EU. Med drugim bodo morali zapustiti državo članico in sodelovati s pristojnimi nacionalnimi oblastmi, so sporočili iz Sveta EU.

Če ne bodo želeli sodelovati, jih bodo lahko oblasti pridržale za do dve leti z možnostjo šestmesečnega podaljšanja v primeru spremenjenih okoliščin. To bodo lahko storile tudi v primeru begosumnosti oziroma varnostnega tveganja, so navedli v Evropskem parlamentu.

Pridržale bodo lahko tudi mladoletnike brez spremstva in družine z otroki, a bo to veljalo za skrajni ukrep, ki bo kar se da kratkotrajen.

Po navedbah komisije uredba, ki bo nadomestila trenutno veljavno direktivo iz leta 2008, prinaša strožja pravila na področju prisilnega vračanja. To bo obvezno, če bo posameznik predstavljal varnostno grožnjo, če bo pobegnil v drugo članico ali pa če ne bo sodeloval z oblastmi. Migrante, ki predstavljajo varnostno grožnjo, bodo lahko države izgnale hitreje.

Današnji dogovor, ki temelji na predlogu Bruslja iz marca lani, bosta morala zdaj parlament in Svet še uradno potrditi, nova pravila pa bodo začela veljati dan po objavi v uradnem listu unije. Nekatere določbe, vključno s tistimi o centrih za vračanje v tretjih državah, se bodo začele uporabljati takoj zatem, nekatere pa 12 mesecev kasneje, so navedli v parlamentu.

"Današnji dogovor kaže, da naš evropski dom spravljamo v red. Z novimi pravili imamo več nadzora nad tem, kdo lahko pride v EU, kdo lahko ostane in kdo mora oditi. To državljani pričakujejo od nas in to tudi uresničujemo," je v odzivu na dogovor poudaril evropski komisar za migracije Magnus Brunner.

Uredba dopolnjuje pred dvema letoma sprejeti evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo začel v celoti uporabljati 12. junija letos. Države članice schengenskega območja so lani po podatkih Bruslja uspešno vrnile 28 odstotkov državljanov tretjih držav, ki so jim zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito. To je največji delež v zadnjih desetih letih, ki pa ga želijo z novimi pravili še povečati.