STA novice / DZ v ponedeljek na izredni seji o spremembah zakona o lokalnih volitvah (dopolnjeno)

S predlogom sprememb zakona o lokalnih volitvah se v zakon vnaša dve spremembi. Predviden je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Znova pa se omogoča, da se za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ena, kot so s spremembo zakona določili v letu 2024.

Spremembe bi veljale že za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra in bodo razpisane v juliju. Zakon, ki ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, bi začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu. Občine, ki bi pristopile k uskladitvi volilnih enot za letošnje lokalne volitve, pa bi občinske akte morale ustrezno spremeniti v mesecu dni po uveljavitvi zakona.

"Vsakršno odlašanje s sprejemanjem zakonodaje bi povzročilo nesorazmerno časovno stisko (vacatio legis), kar bi lokalnim skupnostim onemogočilo pravočasno izvedbo zakonitih postopkov," so zapisali v zahtevi za izredno sejo.

Na dnevni red ponedeljkove izredne seje so na predlog predsednik DZ Zorana Stevanovića uvrstili še mandatno-volilne zadeve, v okviru katerih bi DZ potrdil mandata nadomestnima poslankama, ki bosta nadomestili poslanki Demokratov Teo Košir in Barbaro Levstik Šega, potem ko sta bili imenovani za državni sekretarki. Predvidoma naj bi ju nasledili Elena Zavadlav Ušaj in Ana Cajhen.

Kolegij je tudi sklenil, da bo DZ predlog novele zakona o veterinarstvu, ki so ga v DZ vložili poslanci Resnice, obravnaval po skrajšanem postopku. Za skrajšan postopek so glasovali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice. Nasprotovali so mu v Gibanju Svoboda, SD in Levici.

Brez razprave pa so sprejeli še spremembe finančnega načrta DZ za prihodnje leto ter finančni načrt za leto 2028. S spremembami finančnega načrta za prihodnje leto se sredstva za delovanje DZ v tem letu povečujejo za nekaj manj kot 2,7 milijona evrov in skupaj znašajo slabih 49,9 milijona evrov. Finančni načrt DZ za leto 2028 pa skupno predvideva nekaj čez 52,9 milijona evrov.

Za zaprtimi vrati pa so opravili še obravnavo predlogov v zvezi z etičnim kodeksom DZ. Po seji podrobnosti niso razkrivali, saj da je bila razprava, kot je dejala poslanka Levice Nataša Sukič, "z razlogom zaprta za javnost".

Je pa dejala, da so prišli "do soglasja, da se je treba resno pogovoriti znotraj poslanskih skupin", kajti kršitve so tako na levi kot na desni. "Tako nizek nivo komunikacije pravzaprav ne vem, če smo že kdaj videli ali pa smo morda kdaj v kakšnih posamičnih primerih, ampak treba je seveda zaščititi integriteto državnega zbora, biti zgled navzven. (...) Prispevati moramo vsi, da se vsi potrudimo in skrbimo za to, da se ta nivo komunikacije dvigne," je prepričana. Ob tem pa je dejala, da pribijanje posamičnih poslank in poslancev na sramotilni steber ne bo prispevalo k ničemur.

Sama tako ocenjuje, da so storili korak naprej in da se je "nekako dalo čutiti", da se vsi, tako na levi kot na desni, zavedajo potrebe po tem, da sproti opozorijo lastne poslance, če jih kdaj "odnese čez mejo".

Janez Žakelj iz NSi pa je v izjavi ob robu seje kolegija ocenil, da je tak pogovor na kolegiju koristen, da pa tudi "vsak zase ve, kaj je zanj dopustno, kaj pa ni".