STA novice / Velika Britanija in EU deset let po referendumu o brexitu znova krepita odnose (tema)

Večina Britancev na referendumu za izstop iz unije

Na referendumu 23. junija 2016 je za izstop iz Združenega kraljestva iz EU glasovalo 52 odstotkov volivcev, proti pa 48 odstotkov. Volilna udeležba je bila 72-odstotna. Tedanji premier David Cameron, ki je zagovarjal obstanek v uniji, je z izvedbo referenduma izpolnil predvolilno obljubo, po njem pa odstopil.

Pogajanja o izstopu je leta 2017 začela njegova naslednica Theresa May, po njenem odstopu jih je oktobra 2019 zaključil eden vidnejših zagovornikov brexita Boris Johnson.

Izstop je bil sprva predviden za 29. marec 2019, po treh preložitvah je Britanija unijo po 47 letih članstva kot prva članica uradno zapustila 31. januarja 2020.

Po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem državljani in podjetja na obeh straneh brexita še niso občutili, potekala pa so pogajanja o prihodnjih odnosih, je Združeno kraljestvo z začetkom leta 2021 z izstopom iz carinske unije in enotnega trga dokončno zapustilo EU. To je prineslo številne spremembe, med drugim pri potovanjih, priseljevanju, študiju in trgovini.

Posledice ločitve občutili obe strani

Posledice ločitve sta v naslednjih letih občutili obe strani. Profesor na univerzi Groningen Peter Verovšek je za STA ocenil, da so posledice brexita najbolj vidne na področju vojske in varnosti. Za Evropo je bilo po njegovih besedah slabo, da je ob začetku vojne v Ukrajini izgubila članico z najmočnejšo vojsko in jedrsko silo.

"Velika Britanija pa je morala spoznati, da kljub temu, da je otok, da so imeli imperij in da imajo tradicijo svetovne velesile, tudi ona potrebuje Evropo in da pod sedanjimi pogoji ne more sama skrbeti za svojo varnost, sploh glede na to, da se ne more več toliko zanašati na ZDA," je dodal.

Raziskave kažejo, da je britansko gospodarstvo deset let po referendumu precej šibkejše, kot bi bilo, če bi Združeno kraljestvo ostalo del EU. Nedavno objavljena analiza na podlagi podatkov britanske centralne banke o odločitvah in finančnih rezultatih več tisoč britanskih podjetij kaže, da je BDP Združenega kraljestva zaradi posledic brexita utrpel šestodstotni padec.

Britanci se po besedah Verovška zdaj soočajo s tem, da nimajo dovolj denarja, da bi se znova oborožili in plačali vse socialne storitve, ki so jih obljubili.

Tudi EU je z odhodom ene od gospodarsko in politično najmočnejših članic izgubila nekaj gospodarske moči.

Neizpolnjena referendumska obljuba o zmanjšanju priseljevanja

Čeprav je bila v ospredju referendumske kampanje obljuba zagovornikov brexita o zmanjšanju priseljevanja, se je to po izstopu Združenega kraljestva povečalo, predvsem iz bivših kolonij. "To je točno to, česar podporniki brexita niso hoteli," je dejal Verovšek.

Brexit je po mnenju Verovška tudi pospešil trend razpada tradicionalnega strankarskega sistema v zahodnih demokracijah in še "dodatno nekako dal krila neki novi politiki".

Se pa analitik ne strinja povsem z ocenami, da je laburistični premier Keir Starmer, ki je po pritiskih danes naznanil odstop, žrtev brexita. "Zdi se mi, da je predvsem prišel na čelo laburistične stranke zaradi brexita in je tudi deloma zaradi brexita lahko vodil stranko do velike zmage na volitvah pred dvema letoma," je ocenil in dodal, da Starmerjeva strategija, da bi se vsem prilagodil, ne deluje več.

Pod Starmerjem nova prizadevanja za izboljšanje odnosov

Starmer si je od prihoda na oblast leta 2024 prizadeval za izboljšanje odnosov z EU.

Novo poglavje v odnosih med stranema je maja lani prinesel prvi vrh med EU in Združenim kraljestvom v Londonu, ko sta strani dosegli dogovor o novem obrambnem in varnostnem paktu in podaljšanje popolnega vzajemnega dostopa do ribolovnih voda.

Drugi vrh je predviden 22. julija v Bruslju, na njem pa naj bi predstavili dogovore o standardih za varnost hrane in živali, shemi o mobilnosti mladih ter povezavi sistemov trgovanja z emisijami. Aprila sta strani potrdili dogovor, po katerem se bo Združeno kraljestvo v letu 2027 znova pridružilo programu Erasmus+.

Desetletje po referendumu večina Britancev izstop iz unije označuje za napako

Deset let po referendumu le 30 odstotkov Britancev meni, da je bila odločitev za izstop iz EU pravilna, medtem ko jih je 57 odstotkov prepričanih, da je bila napačna, kaže javnomnenjska anketa YouGov, objavljena v začetku meseca.

Večina, 55 odstotkov vprašanih v anketi, tudi podpira vnovičen vstop Britanije v EU. Skoraj četrtina med njimi, 23 odstotkov, jih je pred desetimi leti glasovala za brexit.

"Zmeraj več volivcev nekako vidi, da obljube niso bile izpolnjene in tudi niso mogle biti izpolnjene. Vidijo, da so to bile same laži in tudi, da je bilo njihovo življenje boljše, ko so bili še članica EU," pravi Verovšek.

Nekdanji glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier je za britanski Guardian pred obletnico referenduma menil, da bi Združeno kraljestvo v primeru ponovnega vstopa v unijo lahko znova uživalo nekatere ugodnosti, ki jih je imelo kot članica povezave.

Nekateri v EU medtem trdijo, da bi bil London ob morebitnem ponovnem vstopu v unijo prisiljen sprejeti strožje pogoje, kot jih je imel pred izstopom. "To bi seveda bilo zelo težko, sploh glede na to, da ni medstrankarskega konsenza o tem, da bi Britanija sploh morala nazaj v unijo," meni Verovšek.