STA novice / V javni razpravi osnutek regionalnega prostorskega načrta Jugovzhodne Slovenije

Osnutek dokumenta, ki obsega 21 občin od Trebnjega do Bele krajine ter kočevsko-ribniškega območja, postavlja temelje za usklajen razvoj naselij, prometa, gospodarstva, turizma, energetike in varstva narave.

Med drugim predvideva okrepitev policentričnega razvoja regije, pri čemer ostaja Novo mesto osrednje razvojno središče. Poseben poudarek namenja tudi drugim mestom, kot so Kočevje, Črnomelj, Ribnica, Metlika in Trebnje, večjo razvojno vlogo pa predvideva tudi za Šentjernej. Cilj je izboljšati dostopnost javnih storitev, ustvariti nova delovna mesta ter zmanjšati razvojne razlike med posameznimi deli regije.

Med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami so posodobitev prometnega omrežja, dokončanje tretje razvojne osi, izboljšanje železniških povezav ter razvoj trajnostne mobilnosti. Dokument predvideva tudi, da se preveri možnost novih železniških povezav med Novim mestom in Krškim ter naprej proti Hrvaški. Hkrati predvideva krepitev javnega potniškega prometa in kolesarske infrastrukture.

Velik poudarek dokument namenja stanovanjski politiki. Prednost naj bi imeli prenova obstoječih mestnih in vaških jeder ter izraba že pozidanih ali opuščenih območij pred širjenjem naselij na nova zemljišča. Nova območja za dolgoročno širitev naselij bodo določena predvsem tam, kjer obstoječa stavbna zemljišča ne omogočajo nadaljnjega razvoja, določa osnutek.

Na podeželju načrt spodbuja ohranjanje poselitve, razvoj lokalnih storitev in delovnih mest ter izboljšanje prometne dostopnosti. V odmaknjenih in obmejnih območjih, predvsem ob Kolpi in na Kočevskem, naj bi razvoj temeljil na trajnostnem turizmu, kmetijstvu in izkoriščanju lokalnih virov, hkrati pa na varovanju naravne in kulturne dediščine. Predvidene so tudi nove oblike mobilnosti, kot je prevoz na klic, ter prilagojene zdravstvene in druge javne storitve.

Na področju energetike osnutek predvideva okrepitev elektroenergetskega omrežja, pripravo regijskega energetskega koncepta ter širitev sistemov daljinskega ogrevanja in izrabe lesne biomase. Pomembna cilja ostajata tudi dolgoročna oskrba s pitno vodo in izboljšanje komunalne infrastrukture.

Pripombe na osnutek lahko podajo zainteresirana javnost, občine, državni resorji, strokovne institucije, nevladne organizacije in drugi. V sredo med 16. in 19. uro bo v prostorih razvojnega centra v Podbrezniku potekala tudi javna predstavitev osnutka dokumenta in spremljajočih gradiv.

Z javnim posvetovanjem želijo v razvojnem centru pridobiti predloge, ki bodo pomagali oblikovati prostorske rešitve, skladne s potrebami ljudi, prostora in prihodnjega razvoja regije, so sporočili.

Regionalni prostorski plani so ključni instrument usklajevanja prostorskega razvoja med državo, regijo in občinami. Nadomeščajo del občinskega strateškega načrtovanja in olajšujejo reševanje medobčinskih izzivov. Kot taki omogočajo dogovor med občinami in državo o prostorskih ureditvah, ki segajo prek mej ene občine.