STA novice / Odbor DZ proti možnosti zastaranja odstranitve črne gradnje

V pobudi za presojo ustavnosti gradbenega zakona, ki jo je ustavno sodišče v obravnavo sprejelo na začetku februarja letos, neimenovani pobudnik izpodbija člen gradbenega zakona, ki ureja izvršbo inšpekcijskega ukrepa odstranitve zgrajenega nelegalnega objekta ali dela objekta, vzpostavitve prejšnjega stanja ali druge sanacije objekta. Po njegovih trditvah zakonodaja ne vsebuje določb, ki bi se nanašale na zastaranje inšpekcijskega ukrepa ali v katerih bi bil določen zastaralni rok za odstranitev nezakonito zgrajenega objekta.

Odsotnost teh določb naj bi upravnemu organu omogočala, da izvršitev inšpekcijske odločbe dovoli kadarkoli, ne glede na to, koliko časa je preteklo od izdaje upravne odločbe, in ne glede na to, ali je v zvezi z izvršitvijo odločbe še vedno podan javni interes, npr. zaščita okolja ali varstvo življenja ali zdravja ljudi. Pobudnik je tudi prepričan, da je tolmačenje, da izvršitev upravnih odločb ne zastara, v nasprotju z načelom pravne države in načelom pravne varnosti. Po njegovem mnenju država v pravice posameznika, razen izjemoma, ne sme posegati neomejeno in nesorazmerno dolgo.

Kot je na današnji seji parlamentarnega odbora stališče v zvezi s pobudo za oceno ustavnosti pojasnil predstavnik zakonodajno-pravne službe DZ, gradbeni zakon po njihovi oceni ni v neskladju z ustavo, saj odsotnost zastaralnega roka glede na naravo gradbenih inšpekcijskih ukrepov, njihov restitucijski namen (namen vzpostavitve prejšnjega stanja oz. odprave posledic) ter ustavno varovane dobrine, ki jih zasledujejo, sama po sebi ne pomeni posega v enakost pred zakonom, enakega varstva pravic in lastninsko pravico.

"Pobudnikovo stališče bi v svojem bistvu pomenilo, da bi nelegalna gradnja zgolj zaradi poteka časa postopoma pridobivala vse močnejše pravno varstvo, medtem ko bi se možnost države, da zagotovi spoštovanje prostorskega reda, sorazmerno zmanjševala oziroma celo ugasnila. Takšna ureditev bi v praksi pomenila dejansko legalizacijo nelegalnih gradenj zaradi poteka časa, ne da bi bila kadarkoli preverjena njihova skladnost s prostorskimi, gradbenimi in drugimi zakonsko določenimi pogoji. Za takšno posledico ni najti podlage niti v ustavi niti v veljavni zakonski ureditvi," v mnenju poudarja zakonodajno-pravna služba.

Da institut zastaranja izvršitve inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalnega objekta ni ustrezna pravna kategorija, saj ne ustreza niti naravi niti namenu tovrstnega ukrepa, pa v mnenju ugotavlja vlada. "Zato je ustavno in sistemsko edina sprejemljiva razlaga, da obveznost izvršitve inšpekcijskega ukrepa traja vse dokler traja nezakonito stanje, javni interes in njegova odprava pa ne preneha ter ne more biti predmet zastaranja," je povedal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Peter Lovšin.

Poslanci so ob koncu seje potrdili sklep, da podpirajo mnenje zakonodajno-pravne službe o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti gradbenega zakona ter ji predlagali, da ustavnemu sodišču pripravi odgovor.

Kot je povedal poslanec SDS in predsednik odbora za okolje Andrej Kosi, "takšnemu zavlačevanju tudi preko ustavnega sodišča in dajanje ustavne presoje ter celo zagovarjanje, da je to lastninska pravica, ki naj bila celo nad javnim interesom" ne more pritrditi. Se je pa strinjal, da so legalizacije oz. nelegalne gradnje v državi velik problem. "Enkrat bomo morali presekati ta vozel in upati, da bomo enkrat našli toliko ustrezne strokovne in politične volje, da bomo to tudi uredili," je dodal.

K nujnosti rešitve področja nelegalnih gradenj je pozvala tudi Andreja Katič iz SD. Kot je navedla, je bilo v informacijskem sistemu konec lanskega leta evidentiranih blizu 9700 zadev, na drugi strani pa je bilo odločb za odstranitev izdanih le nekaj več kot 3300. V luči tega je vprašala, ali pristojno ministrstvo pripravlja kakršenkoli načrt za reševanje tega področja.

Državni sekretar Lovšin je zagotovil, da se nameravajo reševanja problematike lotiti v sodelovanju z inšpekcijskimi službami, ki se po novem združujejo v pod isto streho. "Črne gradnje se še zmeraj dogajajo, enostavno se bo treba na nek sistemski način treba s tem soočiti in na nek način tudi zakonodajo prilagoditi slovenskemu državljanu, da bo razumel te postopke," je poudaril.