STA novice / Javna agencija pripravila prvo letno poročilo o kakovosti v zdravstvu

"Poročilo predstavlja pomemben razvojni mejnik, saj prvič omogoča nacionalni pregled kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave ter postavlja temelje za sistematično spremljanje kakovosti na ravni celotnega zdravstvenega sistema," so v povzetku navedli na agenciji.

Poročilo so pripravili na podlagi prejetih letnih poročil izvajalcev o kakovosti in varnosti za leto 2025 ter programov aktivnosti za leto 2026. Od 3230 izvajalcev zdravstvene dejavnosti jih je poročilo oddalo 1735, kar je 54 odstotkov vseh zavezancev.

Analiza kaže, da ima večina izvajalcev formalno vzpostavljene osnovne elemente sistema kakovosti in varnosti, vključno z odgovornimi osebami, strategijami kakovosti in spremljanjem zadovoljstva pacientov. Hkrati pa sistemi kakovosti pogosto še niso dovolj vključeni v vsakodnevno upravljanje zdravstvenih organizacij.

Na JAKZ ugotavljajo, da največji izziv ostaja prehod od dokumentiranja kakovosti k dejanskemu upravljanju kakovosti. Kazalniki kakovosti se zbirajo, vendar se še premalo uporabljajo pri odločanju. Pri številnih izvajalcih sistem kakovosti deluje predvsem kot formalna oziroma administrativna zahteva, manj pa kot aktivno orodje za upravljanje, spremljanje rezultatov in izboljševanje zdravstvene obravnave. Upravljanje varnostnih incidentov je usmerjeno predvsem v evidentiranje dogodkov, analiza temeljnih vzrokov in sistematično učenje iz dogodkov pa sta premalo razvita.

Med večjimi in manjšimi izvajalci zdravstvene dejavnosti ostajajo velike razlike. Večji izvajalci imajo praviloma bolj razvite sisteme kakovosti, akreditacije in certifikacije, medtem ko imajo manjši pogosto omejene kadrovske in organizacijske zmogljivosti za razvoj naprednejših sistemov kakovosti. Kot izpostavljajo na agenciji, slovensko zdravstvo potrebuje več standardizacije, primerljivosti in digitalizacije.

Posebej spodbudna pa je po njihovih navedbah ugotovitev, da izvajalci redno spremljajo zadovoljstvo pacientov ter izvajajo usposabljanja zaposlenih na področju kakovosti in varnosti.

Med ključnimi razvojnimi usmeritvami za prihodnje so navedli vzpostavitev enotnega nacionalnega sistema kakovosti in varnosti, uvedbo digitalnega sistema poročanja, standardizacijo kazalnikov kakovosti glede na organizacijo in dejavnost, krepitev kulture varnosti pacientov, razvoj analitičnega upravljanja kakovosti ter izboljšanje uporabe podatkov za odločanje.

Po oceni JAKZ slovenski zdravstveni sistem prehaja iz faze vzpostavljenih formalnih struktur kakovosti v fazo njihove aktivne uporabe za izboljševanje varnosti pacientov, zdravstvenih izidov in učinkovitosti zdravstvenih organizacij.

Prvo nacionalno poročilo pa "predstavlja izhodišče za nadaljnji razvoj sodobnega, primerljivega in podatkovno podprtega sistema kakovosti in varnosti v slovenskem zdravstvu". Pri tem opozarjajo, da je treba ugotovitve prvega nacionalnega poročila razumeti predvsem kot začetni vpogled v stanje kakovosti in varnosti v slovenskem zdravstvu, saj niso prejeli poročil vseh zavezancev ter so med posameznimi skupinami izvajalcev pomembne razlike v stopnji odzivnosti in kakovosti posredovanih podatkov.

Poročilo, ki so ga danes objavili na spletni strani agencije, so posredovali ministrstvu za zdravje. Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu določa, da poročilo obravnava vlada in z njim se seznani DZ.