STA novice / Sodišče imenovalo odbor za pripravo mnenja o bančnih izbrisih

Reprezentativno združenje, to je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), je v odbor predlagalo tri člane, vlada dva in Banka Slovenije enega. Predsednika odbora je postavilo sodišče. Kot so danes sporočili iz VZMD, so bili Aver, Korže in Caldwell imenovani na njihov predlog.

Sodišče je odboru naložilo, naj po skrbnem pregledu dokumentov in podatkov izdela izvid in mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov nastalo prikrajšanje v višini, ki je višja od prikrajšanja, ki bi jim nastalo, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

Podlago za oblikovanje odbora daje zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki se je uveljavil sredi leta 2024. Vmes se je zapletalo, saj se ministrstvo za finance in Banka Slovenije nista strinjali s predlogi kandidatov VZMD.

Sredi februarja se je na predlog ministrstva in vlade uveljavila novela zakona, ki je dala sodišču pravico, da samo izbere kandidate za odbor za pripravo predhodnega mnenja o bančnih izbrisih, če predlagatelji predlagajo osebe, ki ne izpolnjujejo postavljenih pogojev.

V skupini ne smejo biti osebe, povezane s sanacijo bank. Ta mora osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje. To lahko odpre pot do poravnave. Če skupina ugotovi, da je vsem ali nekaterim razlaščenim bančnim vlagateljem zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda, vlada po zakonu z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila.

Zakon predvideva, da se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, vendar le v višini 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska obresti. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu. Če oškodovani razlaščenci ne privolijo v poravnavo, pa zakon omogoča, da se lahko odločijo za odškodninsko tožbo.

Problematika razlaščenih imetnikov delnic in obveznic v bankah se vleče vse od obsežne bančne sanacije ob koncu leta 2013 in v začetku leta 2014. Takratni ukrepi so razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, ustavno sodišče pa je v odločitvi o podlagi za izvedbo izbrisa jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, vladi ter DZ pa naložilo ureditev tega vprašanja.