STA novice / Sodišče imenovalo odbor za pripravo mnenja o bančnih izbrisih
ponedeljek, 6.7.2026
Ljubljana, 06. julija (STA) - Okrožno sodišče v Mariboru je v odbor za pripravo mnenja o bančnih izbrisih imenovalo Žana Jana Oplotnika, ki odboru predseduje, ter člane Leona Benigarja Tošiča, Jernejo Prostor, Christosa Gortsosa, Boštjana Averja, Uroša Koržeta in Richarda Caldwella. Pisni osnutek predhodnega mnenja morajo pripraviti v šestih mesecih.
Reprezentativno združenje, to je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), je v odbor predlagalo tri člane, vlada dva in Banka Slovenije enega. Predsednika odbora je postavilo sodišče. Kot so danes sporočili iz VZMD, so bili Aver, Korže in Caldwell imenovani na njihov predlog.
Sodišče je odboru naložilo, naj po skrbnem pregledu dokumentov in podatkov izdela izvid in mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov nastalo prikrajšanje v višini, ki je višja od prikrajšanja, ki bi jim nastalo, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.
Podlago za oblikovanje odbora daje zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki se je uveljavil sredi leta 2024. Vmes se je zapletalo, saj se ministrstvo za finance in Banka Slovenije nista strinjali s predlogi kandidatov VZMD.
Sredi februarja se je na predlog ministrstva in vlade uveljavila novela zakona, ki je dala sodišču pravico, da samo izbere kandidate za odbor za pripravo predhodnega mnenja o bančnih izbrisih, če predlagatelji predlagajo osebe, ki ne izpolnjujejo postavljenih pogojev.
V skupini ne smejo biti osebe, povezane s sanacijo bank. Ta mora osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje. To lahko odpre pot do poravnave. Če skupina ugotovi, da je vsem ali nekaterim razlaščenim bančnim vlagateljem zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda, vlada po zakonu z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila.
Zakon predvideva, da se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, vendar le v višini 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska obresti. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu. Če oškodovani razlaščenci ne privolijo v poravnavo, pa zakon omogoča, da se lahko odločijo za odškodninsko tožbo.
Problematika razlaščenih imetnikov delnic in obveznic v bankah se vleče vse od obsežne bančne sanacije ob koncu leta 2013 in v začetku leta 2014. Takratni ukrepi so razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, ustavno sodišče pa je v odločitvi o podlagi za izvedbo izbrisa jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, vladi ter DZ pa naložilo ureditev tega vprašanja.
Zadnje novice
-
Predstavnik Študentske liste: Srbija želi biti zanesljiva partnerica EU
16.11.2026 -
Pet članic EU v Ruandi ustanavlja center za vračanje migrantov (dopolnjeno)
16.11.2026 -
Romske svetnike izvolili v vseh 20 občinah (seznam)
16.11.2026 -
V DZ vložen še predlog za podelitev statusa mestne občine Radovljici
16.11.2026 -
Prvi osnutek dogovora na COP 31 poziva k pospešenim ukrepom za opustitev fosilnih goriv (dopolnjeno)
16.11.2026 -
EU sprejela sankcije proti ruskim bankam in propagandistom
16.11.2026 -
Janša: Postavljamo temelje za profesionalno delovanje policije
16.11.2026 -
OZS: Interventni zakon ne spreminja nobene pravice zaposlenega glede varnega dela (dopolnjeno)
16.11.2026 -
V torek začetek zbiranja podpisov pod predlog sindikatov za znižanje DDV
16.11.2026 -
Evropska komisija z zeleno lučjo državni pomoči avtoprevoznikom
16.11.2026 -
Nevladniki o škodljivih posledicah interventnega zakona na področju varnosti pri delu
16.11.2026 -
Ob obravnavi poročila Varuha človekovih pravic za čim prejšnjo rešitev posameznih težav
16.11.2026