STA novice / Zagovornik načela enakosti ministrstvu za pravosodje predstavil letno poročilo

Lobnik je ob predaji letnega poročila državnima sekretarjema pravosodnega ministrstva Gašperju Dovžanu in Barbari Levstik Šega predstavil delovanje Zagovornika.

Kot je dejal, je v poročilu nakazano tudi, kako lahko politika z izboljšavami zakona o varstvu pred diskriminacijo zagotovi, da bo zagovornik še bolj uporaben žrtvam diskriminacije. Ob tem se je zavzel za čim prejšnjo uveljavitev določb nove evropske zakonodaje o standardih delovanja organov za enakost tudi v Sloveniji. Rok za prenos te zakonodaje v pravo držav članic je namreč potekel 19. junija, so v sporočilu za javnost navedli pri Zagovorniku.

Kot so izpostavili, so udeleženci srečanja govorili tudi o razliki v izkušnji prestajanja kazni zapora za moške in ženske obsojence. Zagovornik je septembra 2020 ugotovil diskriminacijo zapornic na Igu v primerjavi z zaporniki na Dobu tudi pri tako osnovnih stvareh, kot je možnost prenočitve z družinskimi člani ali intimnimi partnerji. Zapornice te možnosti niso imele. Zagovornik redno prejema tudi dopise zapornic, ki še vedno opozarjajo na to, da so pri prestajanju kazni obravnavane slabše kot zaporniki.

Dovžan je na sestanku povedal, da je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij ugotovitve in priporočila Zagovornika vzela resno. Pojasnil je, da poslopje, v katerem je ženski zapor, nima veliko možnosti za prilagoditve in da je prioriteta zagotavljati varnost v zaporu. Vseeno so ukrepali v smeri Zagovornikovih priporočil, pri uradnikih in med zaposlenimi v zaporu pa tudi dvignili občutljivost za diskriminacijo.

Tema sestanka je bilo še odpravljanje ovir pri dostopnosti sodišč in drugih zgradb v javni rabi, za katere je odgovorno pravosodno ministrstvo. Zagovornik je opozoril, da je decembra 2025 potekel rok za izvedbo prilagoditev dostopnosti iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov in predstavil dobro prakso šolskega ministrstva, ki načrtno povečuje delež šol, ki so dostopne ljudem z invalidnostmi in drugimi oviranostmi.

Levstik Šega je pojasnila, da vse sodne stavbe niso v lasti države, da so mnoge pod kulturno-spomeniškim varstvom in tudi sicer ne omogočajo izvedbe ustreznih prilagoditev za izboljšanje dostopnosti. Dejala je, da se dostopnost sodstva ponekod zagotavlja tako, da se v vabilih na obravnave strankam ponudi možnost ureditve prilagoditev, če to potrebujejo, so še navedli v sporočilu.