STA novice / Opozicija med razpravo o noveli zakona o gospodarskih družbah opozarja na "podtaknjenca" v zakonodaji

Kot je v DZ povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvu, delo in šport Leon Korošec, predlagana novela zakona prinaša nujne in pomembne spremembe, s katerimi ustvarjajo pogoje za bolj konkurenčno, spodbudno in odporno poslovno okolje.

"Novela v slovenski pravni red prenaša direktivo o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Ta podjetjem omogoča lažji dostop do kapitala ob ohranjanju stabilnega upravljanja in dolgoročne razvojne usmeritve. Rešitev je namenjena predvsem družinskim, zagonskim, hitro rastočim podjetjem, hkrati pa predlog vsebuje tudi ustrezne varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev in zagotavlja transparentnost delniških struktur," je poudaril.

Po Koroščevih besedah predlog prenaša tudi direktivo EU, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnosti. "Spremembe med drugim zmanjšujejo število zavezancev, zvišujejo pragove za poročanje in poenostavljajo obveznosti podjetij, kar pomeni manj administrativnih bremen. Obenem te predlagane spremembe ščitijo mala in srednje velika podjetja pred nesorazmernimi zahtevami po informacijah o trajnosti v njihovih dobavnih verigah," je izpostavil.

V koalicijskih poslanskih skupinah so v predstavitvi stališč poudarili, da je predlagana novela zakona dokaz, da koalicija "dosledno točko za točko" uresničuje koalicijsko pogodbo in izpolnjuje svoje ključne zaveze do slovenskega gospodarstva glede zmanjšanje regulativnih in administrativnih bremen podjetij ter spodbujanja razvoja domačega kapitalskega trga in vlaganj.

"Z delnim prenosom trajnostne omnibus direktive popravljamo pretekle napake, ko so bila slovenska podjetja zaradi prehitre uveljavitve trajnostnega poročanja potisnjena v slabši konkurenčni položaj. Z zvišanjem pragov na 1000 zaposlenih in 450 milijonov evrov prihodkov število obveznih zavezancev v Sloveniji drastično znižujemo za kar 90 odstotkov. To v praksi pomeni, da okrog 240 večjih družb neposredno razbremenjujemo birokracije in velikih finančnih stroškov, s čimer krepimo njihovo konkurenčnost," je v imenu poslanske skupine SDS poudaril Andrej Kosec.

Ker predlog zmanjšuje birokratske obremenitve ter prinaša nove instrumente za zagotavljanje razvojnega kapitala, so naklonjenost noveli izrazili tudi v poslanski skupini Nova Slovenija, SLS in Fokus.

Da novela zakona krepi konkurenčnost s transparentnost in razvojno samozavest slovenskega gospodarstva, pa je v imenu poslanske skupine Demokratov poudarila tudi Elena Zavadlav Ušaj.

Podporo noveli zaradi nujnosti prenosa evropskih direktiv v slovensko zakonodajo so izrazili tudi v poslanski skupini Levica, pri tem pa pozdravili predvsem možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico za zaščito manjših podjetij. Je pa bil poslanec Vladimir Šega v imenu poslanske skupine kritičen do sprememb glede trajnostnega poročanja podjetij in zvišanja praga na 1000 zaposlenih in 450 milijonov evrov prihodkov, ki da je za slovenske razmere nesmiseln.

"Trajnostno poročilo ni samo sebi namenjeno, ampak je namenjeno nadzoru družb, kako s svojim poslovanjem vplivajo na okolje. Predlagam, da se razmisli o tem, da država vsaj v svojih podjetjih ohrani trajnostno poročilo, saj vsa ta podjetja še kako ključno vplivajo na okolje in še kako morajo skrbeti zanj," je poudaril.

V poslanskih skupinah SD in Svoboda sicer prenos direktiv podpirajo, kritični pa so predvsem do predlaganega 17. člena, ki določa glasovalne pravice vzajemno povezane družbe v drugi vzajemno povezani družbi. Kot je v imenu poslanske skupine SD dejal poslanec Damjan Bezjak Zrim, gre za zelo kompleksno vsebino, ki ureja glasovalna razmerja med medsebojno povezanimi gospodarskimi družbami.

Da gre za grob poseg v upravljanje zasebnih podjetij, lastniška razmerja in v ustavno varovane glasovalne pravice družbenikov, pa je opozoril Andrej Klemenc iz Svobode. V luči tega so v poslanski skupini pripravili določilo za črtanje tega člena.

"Namesto odprte razprave o razlogih in posledicah vrinjene spremembe je bil amandma skrit med tehnične določbe, in to brez predhodne resne javne razprave ter prepričljivih strokovnih utemeljitev. Tudi na matičnem delovnem telesu nismo dobili jasnega odgovora, zakaj je takšna sprememba potrebna in kakšni so njeni nameni. Danes zato ni jasno, kdo bo zaradi tega čez noč izgubil svoje pravice, kdo bo pridobil vpliv in kakšne bodo dejanske posledice za gospodarstvo," je bil kritičen.

Da gre za šolski primer "podtaknjenca v zakonodaji", pa je v razpravi opozorila Nataša Avšič Bogovič iz Svobode. "Ne gre za tehnično spremembo, ampak za poseg v sistemsko ureditev slovenskega korporacijskega prava, ki po sedanji zakonodaji temelji na nemškem koncernskem pravu, enem najbolj premišljenih in uveljavljenih modelov v Evropi. Takšnih institutov se resnično ne spreminja z enim dopolnilom na hitro in brez tehtnega razmisleka," je opozorila.

Glasovanje o predlagani noveli zakona in o dopolnilih bo potekalo v okviru glasovanj ob koncu današnje izredne seje.