STA novice / Ustavno sodišče v presojo ustavnosti varstva volilne pravice

Profesor civilnega prava Rok Lampe je vložil ustavno pritožbo, ki jo je podpisalo osem posameznikov, zoper sklep DZ o potrditvi mandatov poslancem na spomladanskih parlamentarnih volitvah. Med drugim je ocenil, da je obveznost države ta, da zagotovi državljanu, ki ima aktivno volilno pravico, demokratične, svobodne in s strani "tuje sile nekompromitirane" volitve. A je to po njegovem država kršila, ker je dopustila, da se je v volitve vmešala "tuja izraelska obveščevalna agencija".

Ustavno sodišče je ugotovilo, da pritožnik ni izkazal obstoja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo pritožbe, s katero izpodbija volilni izid. Zato je njegovo pritožbo zavrglo. "Če pritožnik ne izkaže, da je na volitvah sodeloval kot kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper odločitev DZ o potrditvi poslanskih mandatov," je pojasnilo. Če pritožnik ne izkaže, da je pred vložitvijo pritožbe na ustavno sodišče vložil pritožbo na DZ, niso izpolnjene procesne predpostavke, je dodalo.

Kot je še zapisalo v sklepu, objavljenem na spletni strani ustavnega sodišča, v postopku z ustavno pritožbo ne more zagotavljati sodnega varstva izida volitev, ki bi bilo skladno z zahtevami, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva. Sklep DZ o potrditvi mandata poslancem ter poročilo mandatno-volilne komisije o volitvah v DZ in zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev v DZ "niso posamični akti, ki bi se pred ustavnim sodiščem lahko izpodbijali z ustavno pritožbo".

Je pa sodišče začelo presojo nekaterih členov zakonov o volitvah v DZ, o poslancih in o ustavnem sodišču. "Ustavno sodišče lahko v posebej utemeljenih primerih odstopi od pravila, da presojo ustavnosti zakona, na katerem temelji izpodbijana odločitev, opravi skupaj z odločitvijo o pritožbi zoper odločitev DZ o potrditvi poslanskih mandatov. Ko mora sodišče za prihodnje volitve razrešiti dvome o tem, ali je sistem varstva volilne pravice po volilnem dnevu skladen z ustavo, lahko o ustavnosti zakonske ureditve odloča, kljub temu da je predhodno že odločilo o pritožbi," je navedlo.

Ustavno sodišče je sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti 106., 107., 108. in 109. člena zakona o volitvah v DZ, ki govorijo o varstvu volilne pravice, 7. člena zakona o poslancih, ki govori o pridobitvi in prenehanje poslanskega mandata, ter 69. člena zakona o ustavnem sodišču, ki govori o pritožbenem roku na odločitev o potrditvi poslanskih mandatov. "Ustavno sodišče bo te določbe presojalo zlasti z vidika skladnosti s pravicama do pravnega sredstva in sodnega varstva. O tem bo odločalo absolutno prednostno," so zapisali.