STA novice / Opozicija za ustavno presojo določila glede glasovalnih pravic vzajemno povezane družbe

V Svobodi so s sopodpisniki iz SD in Levice prepričani, da je ustavna presoja nujna, ker ta člen retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja, upravljanje podjetij in v ustavno varovane glasovalne pravice družbenikov.

DZ je novelo, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico in direktivo EU, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnosti, potrdil sredi julija. Veljati je začela 24. julija.

Prenos direktiv so poslanci opozicije pozdravili. Zelo kritični pa so bili do dopolnila k 17. členu novele, saj se je z novelirano ureditvijo spremenil 554. člen zakona, ki govori o omejitvi pravic. Opozarjali so, da je koalicija člen v novelo vključila brez ustrezne strokovne obrazložitve in kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe DZ o možnih ustavnopravnih vprašanjih.

V koaliciji so ob sprejetju 17. člena pojasnili, da želijo s spremembo preprečiti anomalijo, pri kateri bi si poslovodstva vzajemno povezanih družb s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah.

Po novi ureditvi "vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, če ima ista oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh vzajemno povezanih družbah, pri čemer ta oseba ni ena od teh vzajemno povezanih družb". Prej je ureditev vzajemno povezanima družbama, ki nista v razmerju odvisnosti, omogočala uresničevanje njunih pravic iz deležev v drugi družbi na največ četrtino vseh deležev druge družbe.

Sprememba bi po pisanju Forbes Slovenija lahko prinesla velik poseg v upravljanje podjetja Gen-I, ki ga je do vstopa v politiko vodil prvak Svobode in nekdanji premier Robert Golob. Nekateri mu očitajo, da zaradi specifične lastniške strukture še vedno obvladuje Gen-I. Gen energija ima več kot četrtino v družbah Gen-I in Gen-EL, ki sta lastniško povezani s po polovičnimi deleži. Po spremembi zakona pa se v vzajemno povezanih družbah glasovalne pravice odvzamejo. V primeru Gen-I bi bila ob glasovalne pravice Gen-I in Gen-EL, več pa bi jih pridobila Gen energija kot večinski lastnik Gen-I, dodaja N1.