STA novice / Obrtniki in podjetniki letos s 149 zahtevami do vlade

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je zahteve, ki jim je dala naslov Strategija razvoja malega gospodarstva 2026-2030, razdelila v osem vsebinskih sklopov: sodobna in prožna ureditev trga dela, mobilnost delovne sile in čezmejno izvajanje storitev, prenova davčnega sistema, znanje za prihodnost, digitalno in podporno okolje ter administrativna razbremenitev, zelena tranzicija z manj administrativnimi ovirami, hitrejša izterjava in večja pravna varnost v praksi ter ciljni ukrepi za rast posameznih dejavnosti.

Najpomembnejše zahteve bodo predstavili na letošnjem forumu obrti in podjetništva, ki bo 2. septembra v Ljubljani. O njih se bodo pogovarjali s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki bo predstavil vladne poglede na ključne razvojne izzive ter se opredelil do pričakovanj slovenskih obrtnikov in podjetnikov.

Na OZS menijo, da začetek mandata nove vlade "predstavlja pomembno priložnost za odprt in konstruktiven dialog med predstavniki malega gospodarstva ter nosilci izvršne oblasti o ukrepih, ki bodo v prihodnjih letih pomembno vplivali na konkurenčnost slovenskega gospodarstva".

Po oceni zbornice njihove zahteve predstavljajo rešitve, ki so namenjene krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ohranjanju obstoječih delovnih mest ter ustvarjanju novih razvojnih priložnosti.

Med zahtevami so jih letos izpostavili deset. Tako zahtevajo stabilno davčno okolje, pri čemer naj zakoni ostanejo nespremenjeni vsaj tri do pet pet let. Zahtevajo tudi spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov oz. kapico na socialne prispevke, vendar si na drugi strani ne želijo uveljavitve davka na nepremičnine.

"Zmanjševanje davčnega primeža predstavlja neposreden instrument za povečanje neto dohodkov zaposlenih in krepitev srednjega razreda, ki je ključen nosilec potrošnje, socialne stabilnosti in gospodarske odpornosti," so pri OZS zapisali v dokumentu.

Glede kapice na socialne prispevke pa izpostavljajo, da je Slovenija med redkimi državami brez takšne sistemske omejitve, kar po njihovem vodi v dodatno obremenjevanje visokokvalificiranega kadra ter zmanjšuje privlačnost za talent in inovacijsko dejavnost.

Želijo si tudi državnega sekretarja za malo gospodarstvo v kabinetu predsednika vlade, ugodnejšo davčno obravnavo napotenih delavcev in postopno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Na zbornici obenem ocenjujejo, da zdajšnja zakonska ureditev glede nadomestil v času bolniškega staleža ni primerna, zato zahtevajo, da se obdobje, ko gre breme nadomestil z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, skrajša z zdajšnjih 30 na 20 dni. Po njihovem bi moralo enako veljati tudi za samozaposlene osebe in družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe.

Med osrednjimi letošnjimi zahtevami so še ureditev regresnih zahtevkov, prožna delovna zakonodaja, sprememba definicije delovnega časa in dodatka za delovno dobo in sprememba pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Zahtevajo pa tudi debirokratizacijo s poudarkom na hitrejši pridobitvi soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor. Kot so navedli, v praksi postopki za pridobivanje soglasij in dovoljenje v praksi trajajo tudi deset let in več, kar za gospodarstvo predstavlja resno oviro pri investicijah, razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest. "Tovrstna administrativna neučinkovitost negativno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva," so izpostavili.