STA novice / Matični odbor dal zeleno luč razpisu posvetovalnega referenduma o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom

Po besedah predstavnice predlagatelja Karmen Furman (SDS) zadnji javni podatki Zavoda RS za zaposlovanje iz decembra lani kažejo, da je bilo med 18.480 brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči kar 11.097 oz. približno 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, njihovo povprečno trajanje brezposelnosti pa je znašalo skoraj tri leta.

Poudarila je, da mora biti denarna socialna pomoč predvsem varnostna mreža, ki človeku pomaga premostiti začasno težko obdobje. Pri tem je izpostavila, da so težava tisti, ki več let ostajajo zunaj trga dela. "Strinjamo se, da mora socialna država človeka, ki ne more delati, zaščititi. Hkrati menimo, da je povsem upravičeno od človeka, ki lahko dela, pričakovati določeno mero odgovornosti in angažiranja do skupnosti," je pojasnila.

Kot je dejala, se referendumsko vprašanje zato glasi: Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.

Po besedah Furman je treba jasno določiti tudi meje tega, kar predlagajo. Kot je dejala, družbenokoristno delo namreč ne sme biti kazen, stigmatizacija posameznika ali brezplačna delovna sila, ki bi nadomestila redno zaposlitev. Opozorila je, da poslanci na današnjem odboru ne odločajo o konkretni zakonski ureditvi. O tem bodo razpravljali in odločali le, če bodo državljani predlog na posvetovalnem referendumu podprli.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Sonja Bien Karlovšek je opozorila, da DZ pri presplošno oblikovanem vprašanju tvega nejasnost referendumskega izida. Da bi se lahko ugotovila prava oziroma resnična volja volivcev, je služba opozorila na nejasnost, kaj pomeni beseda aktivno pri opravljanju družbenokoristnega dela.

Denarna socialna pomoč je namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, zato bi lahko bilo njeno odvzetje po besedah Bien Karlovšek protiustavno. Opozorila je tudi, da že po veljavni ureditvi oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če je njena materialna ogroženost posledica razlogov, na katere lahko vpliva oz. če brez utemeljenega razloga zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve.

V razpravi na odboru DZ za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide so poslanci največje opozicijske poslanske skupine Svoboda večkrat poudarili, da je vprašanje namenjeno mobilizaciji ljudi na volišča na dan zakonodajnega referendumoma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Če bi predlagatelji resnično želeli urejati socialno politiko, bi to počeli z zakonodajnimi spremembami, je prepričana Andreja Rajbenšu. Vinko Logaj je medtem poudaril, da predlagatelji niso predložili analize obstoječega sistema, ki bi ponudila usmeritve za nadaljnje ukrepanje.

V Levici medtem menijo, da je zaradi trenutne zakonske ureditve vprašanje irelevantno. Kot je dejal Vladimir Šega, ima ministrstvo namreč vso pristojnost, da preveri, ali sistem dobro deluje in ustrezno ukrepa. Dodal je, da trenutno ni dovolj javnih del za vse, ki si jih želijo.

Koalicijske SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati so medtem v razpravi poudarili, da želijo s predlagano ureditvijo dolgotrajno brezposelne spodbuditi, da se vključijo na trg dela in v družbo. Gre za pomoč, ne za kazen, so poudarili. Dodali so, da bodo s posvetovalnim referendumom preverili voljo volivcev pri tako pomembni problematiki.

Predloge za tri posvetovalne referendume so konec julija vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica. Na njih bi državljane vprašali tudi ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Predlagajo, da se referendumi izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.