STA novice / ESČP od Turčije zahteva izpustitev aktivista Kavale iz zapora

Turškega zagovornika človekovih pravic, filantropa in aktivista Kavalo so oblasti sprva aretirale oktobra 2017 na podlagi vrste obtožb - od vohunjenja in financiranja protivladnih protestov v parku Gezi leta 2013, ki so bili prva resna grožnja vse bolj avtoritarni oblasti sedanjega turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, do sodelovanja v poskusu državnega udara leta 2016. Zaradi slednjega so ga nato aprila 2022 obsodili na dosmrtni zapor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ESČP, ki je v danes objavljeni sodbi razsodilo, da je Turčija v primeru sedaj 68-letnega Kavale kršila več členov Evropske konvencije o človekovih pravicah, je tudi odločilo, da mora Ankara Kavali plačati 113.000 evrov. Ugotovilo je, da je Turčija kršila njegovo pravico do svobode izražanja in zbiranja, do pravičnega sojenja, svobode in varnosti, ter da je kriva nečloveškega in ponižujočega ravnanja, so sporočili s sodišča v Strasbourgu.

Sodišče je sicer že leta 2019 od Ankare zahtevalo izpustitev Kavale iz zapora, ker je ugotovilo, da je imel pripor prikrit namen, "da bi ga kot zagovornika človekovih pravic prisilili v molk". Leta 2020 so ga nato izpustili iz zapora, vendar kmalu zatem znova aretirali na podlagi novih obtožb, na podlagi katerih so ga leta 2022 obsodili na dosmrtni zapor. Veliki senat ESČP pa je istega leta potrdil, da Turčija ni izpolnila svojih obveznosti iz Evropske konvencije o človekovih pravicah.

V danes objavljeni razsodbi, ki so jo sprejeli s 15 glasovi proti dvema, so sodniki ugotovili, da so bili njegov kazenski pregon, pripor ter obsodba v glavnem motivirani "z nepriznanim namenom", da bi ga kaznovali zaradi njegove vloge v omenjenih protivladnih protestih v parku Gezi ter zaradi njegovih stališč v vlogi zagovornika človekovih pravic, pa tudi zato, da bi ga utišali.

Izpostavili so resne pomanjkljivosti v postopku proti Kavali in ocenili, da Ankara z zavrnitvijo njegove izpustitve iz zapora kljub prejšnjim odločitvam ESČP "ni spodkopala le zaupanja posameznikov in družbe v pravno državo, temveč tudi ogrozila ustavni red".

Poudarili so, da pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili, kažejo na "globoko izkrivljanje pravnega okvira, v katerem je bila zadeva obravnavana", in da so te pomanjkljivosti "posegle v samo bistvo" njegove pravice do poštenega sojenja.

Sodba je končna in je za Turčijo, ki je članica Sveta Evrope, obvezujoča.