Portal TFL

STA novice / Ministrstvo predlaga peto spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike

petek, 28.8.2026

Ljubljana, 28. avgusta (STA) - Ministrstvo za kmetijstvo je deležnikom neformalno predstavilo predlog pete spremembe strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo. Spremembe se nanašajo predvsem na prerazporeditev finančnih sredstev med posameznimi intervencijami in na prilagoditve izvajanja nekaterih ukrepov glede na interes in potrebe na terenu.

Kot so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo, skupna sredstva v okviru strateškega načrta, ki vključujejo evropski in nacionalni del financiranja ter dodatno nacionalno financiranje, ostajajo praktično nespremenjena. Bodo pa predlagane spremembe po njihovi oceni omogočile učinkovitejšo porabo razpoložljivih sredstev ter lažje doseganje razvojnih, okoljskih in podnebnih ciljev programa.

Tako se del sredstev prerazporeja iz intervencij, kjer je bilo zanimanje nižje od pričakovanj, med drugim s področij ekološkega kmetovanja, prilagajanja trajnih nasadov na podnebne spremembe, učinkovite rabe dušikovih gnojil, podpore mladim prevzemnikom kmetij in medgeneracijskega prenosa znanja.

Ta sredstva se usmerjajo predvsem v intervencijo, ki podpira naložbe v produktivnosti, tehnološki razvoj in digitalizacijo kmetij, ter v okoljske in podnebne obveznosti, kjer potrebe presegajo prvotne načrte. Dodatna sredstva bodo tako namenjena tudi kmetijsko-okoljsko podnebnim plačilom, za ohranjanje naravnih virov, ukrepom za varovanje habitatnih tipov in vrst na območjih Natura 2000 ter ohranjanje lokalnih sort, so pojasnili.

Za intervencijo naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj kmetijskih gospodarstev se bodo sredstva povečala za 4,6 milijona evrov na skupno 64,4 milijona evrov. V okviru te intervencije je bilo doslej objavljenih enajst javnih razpisov, na katerih je bil interes vlagateljev izrazito velik. Dodatna sredstva bodo namenjena nadaljnji tehnološki posodobitvi kmetij, pri čemer bodo imeli prednost mladi kmetje, so izpostavili na ministrstvu.

Razpise na področjih, povezanih z agromelioracijami, komasacijami in namakalnimi sistemi, bo Slovenija v prihodnje financirala iz namenskih proračunskih sredstev, ki se zbirajo iz odškodnin zaradi spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč.

Pri več gozdarskih intervencijah, med njimi za gozdno infrastrukturo, gozdarsko mehanizacijo, predelavo lesa in razvoj drevesničarstva, se sredstva zmanjšujejo zaradi prerazporeditve na področja, kjer je povpraševanje večje. Kljub zmanjšanju sredstev bodo pri večini teh intervencij v okviru obstoječih sredstev objavljeni še dodatni javni razpisi, so napovedali.

Zaradi zaključevanja programskega obdobja se pri nekaterih intervencijah prilagajajo tudi trajanja obveznosti upravičencev. Tako se pri določenih ukrepih predlaga skrajšanje petletnih obveznosti do konca leta 2027 oz. enoletne obveznosti za nove vstopnike v letu 2027.

Predlog sprememb vključuje tudi prilagoditve intervencije podpora mladim kmetom. Zaradi manjšega zanimanja od pričakovanj in potreb po prerazporeditvi sredstev se finančni obseg intervencije zmanjšuje. Kljub temu bo tudi v letu 2027 predviden nov javni razpis z več kot 20 milijoni evrov razpoložljivih sredstev. V okviru intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, bodo objavljeni še trije javni razpisi, pri katerih bodo imeli prednost mladi kmetje.

Zaradi časovne zahtevnosti izvajanja večjih investicij se uvaja dodatno nacionalno financiranje za naložbe v dobrobit rejnih živali, kjer je predvidenih dodatnih 35 milijonov evrov nacionalnih sredstev ter naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, kjer se uvaja več kot 30 milijonov evrov dodatnega nacionalnega financiranja.

"Takšna rešitev zagotavlja kontinuiteto izvajanja načrtovanih javnih razpisov in ohranja prispevka naložb k doseganju razvojnih, gospodarskih, okoljskih in podnebnih ciljev strateškega načrta ter k ohranitvi investicijskega potenciala živilsko-predelovalne industrije s podporo projektom, ki prispevajo k povečanju produktivnosti, konkurenčnosti, digitalizacije in ustvarjanju višje dodane vrednosti v agroživilski verigi," so zapisali na ministrstvu.