Portal TFL

STA novice / Govor von der Leyen v znamenju potrebe po skupnem ukrepanju (zbirno)

sreda, 16.9.2026

Strasbourg, 16. septembra (STA) - Nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v uniji je letos zaznamoval poziv k skupnemu ukrepanju članic pri soočanju z različnimi izzivi, od umetne inteligence, varnosti in migracij do podnebnih sprememb. Zavzela se je še za krepitev sodelovanja s partnericami, kot je Kanada, ki ji je predlagala pridruženo članstvo v EU.

V letnem nagovoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu je von der Leyen opozorila na izjemne izzive in grožnje, s katerimi se sooča Evropa.

"Naša izbira je jasna. Ali si želimo močno in neodvisno Evropo, ki v tem svetu zagovarja svoje vrednote? (...) Ali pa bomo dopustili, da naše demokracije spodkopavajo podaljšane roke in marionete avtoritarnih vladarjev," je vprašala. Pozvala je k skupnim prizadevanjem v boju za evropsko idejo ter proti ultranacionalistom in nasprotnikom Evrope.

EU se je po njenih besedah odločila za boj proti strupenemu vplivu Rusije, za podporo Ukrajini v boju z rusko agresijo - pomen katere je pred prihajajočo zimo poudarila tudi danes - in evropsko varnost. Poudarila je, da lahko varnost Evropejcev zagotovi le Evropa.

Opozorila je na vse več kibernetskih napadov, sabotaž in vdorov dronov, s katerimi se soočajo članice EU. S tem ko se krepijo grožnje, pa mora EU krepiti tudi svojo pripravljenost, je poudarila von der Leyen in napovedala pripravo evropske varnostne strategije.

Zavzela se je tudi za pripravo izrednega varnostnega protokola, ki bi ga članica lahko sprožila v primeru incidenta, ki bi ogrožal nacionalno varnost, je pojasnila. Dodala je, da bi nato skupaj s preostalimi članicami uskladili evropski odziv.

"Mislim pa, da bi morali še dlje," je povedala in se zavzela za oblikovanje evropskega varnostnega sveta. V njem bi poleg EU sodelovale še partnerske države, kot so Združeno kraljestvo, Norveška, Ukrajina in Kanada, katere premier Mark Carney se je danes kot prvi tuji predsednik vlade udeležil letnega nagovora predsednice komisije.

Von der Leyen je glede odnosov s Kanado dejala, da jih želi EU dvigniti na najvišjo možno raven. Kanada in EU sta že gospodarski partnerici po zaslugi trgovinskega sporazuma, vendar pa obstaja "nujna potreba po prenovi naših partnerstev", je poudarila. Za Kanado se je zavzela za status pridružene članice, ki sicer v temeljnih pogodbah EU ne obstaja.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je to označila za veliko novost. Pojasnila je, da bodo nadaljnje korake za krepitev odnosov med stranema začrtali na vrhu EU-Kanada, ki bo konec oktobra v Montrealu.

Von der Leyen je sicer med področji sodelovanja naštela energetiko in kritične surovine, pa tudi kibernetsko in gospodarsko varnost ter umetno inteligenco.

Bruselj namerava sicer po besedah predsednice pri obvladovanju hitrosti razvoja modelov umetne inteligence, k čemur je v zadnjem času pozvalo več predstavnikov industrije, sodelovati tako s podobno mislečimi državami kot s podjetji s tega področja.

V govoru je ob tem države članice unije pozvala k skupnemu ukrepanju pri zaščiti otrok na spletu. Napovedala je, da bo v četrtek komisija predstavila predlog pravne podlage, ki bo omogočil prepoved dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 13 let po vsej EU. Tistim od 13. do 15. leta starosti bodo lahko medtem račun z omejenimi funkcijami na družbenih omrežjih odprli starši.

Bruselj si bo v prihodnje prizadeval tudi za bolj usklajeno delovanje članic v odzivanju na posledice podnebnih sprememb. Von der Leyen je napovedala pripravo evropskega okvirja za podnebno odpornost in načrta EU za soočanje z vročinskimi valovi, ki so zaznamovali letošnje poletje v Evropi.

Po njenem mnenju mora EU hkrati blažiti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagajati, pri tem pa mora ostati zvesta svojim podnebnim ciljem.

"Ko je Evropa razdeljena, ne more spremeniti toka dogodkov," pa je predsednica komisije poudarila v delu nagovora, posvečenem dogajanju na Bližnjem vzhodu. Spomnila je, da je lani predlagala niz ukrepov proti Izraelu zaradi njegovega ravnanja na zasedenih palestinskih ozemljih, ki pa doslej niso prejeli zadostne podpore med državami članicami.

Odločitev izraelske vlade, da nadaljuje izvajanje projekta gradnje nezakonitih judovskih naselbin na Zahodnem bregu E1, je označila za nesprejemljivo.

Napetosti v regiji Bližnjega vzhoda in njihove posledice za energetske trge medtem še naprej močno vplivajo na konkurenčnost evropskega gospodarstva, krepitev katere je von der Leyen označila za eno ključnih prednostnih nalog komisije v prihodnjem obdobju.

Položaj evropskih podjetij na globalnih trgih skuša komisija izboljšati tudi z uravnoteženjem trgovinskih odnosov s Kitajsko, za kar je Bruselj po besedah predsednice pripravljen uporabiti vsa razpoložljiva orodja.

Ob koncu govora se je dotaknila tudi širitve EU in napovedala pripravo načrtov za pogajanja s Črno goro, Albanijo, Ukrajino in Moldavijo, ki so najbližje članstvu.

"To je zame bistven premik naprej," je ocenila pristojna komisarka iz Slovenije. Zanjo je sicer najpomembnejše sporočilo govora predsednice, da bo Evropa kos novim izzivom samo, če bomo ostali enotni in povezani.

Evroposlanci iz Slovenije pa so ocenili, da so napovedi von der Leyen ambiciozne, vendar pa bo morala preiti k dejanjem. Med drugim so pogrešali konkretne odgovore in rešitve za izboljšanje življenj ljudi in zmanjšanje razlik med članicami.