STA novice / Predlog zakona Levice o kavcijskem sistemu sklenil pot v DZ

Ker mora Slovenija v skladu z evropskimi cilji do leta 2029 ločeno zbrati najmanj 90 odstotkov skupne mase plastenk in pločevink, so se v Levici zavzeli za uvedbo kavcijskega sistema, saj se bo po njihovem prepričanju v nasprotnem primeru to težko doseglo.

Kavcijski sistem prelaga tudi več odgovornosti na samega proizvajalca. To pomeni, da bo moral tisti, ki daje na trg večje količine odpadkov, zaradi sistema optimizirati svojo proizvodnjo in bo na trg dajal plastenke in pločevinke precej bolj premišljeno, je povedal Vladimir Šega.

V ministrstvu za okolje in prostor ocenjujejo, da Slovenija po razpoložljivih podatkih Agencije RS za okolje evropske cilje že dosega in da kaže, da je država na dobri poti, da jih bo dolgoročno dosegla brez uvedbe kavcijskega sistema. Leta 2023 je bilo ločeno zbranih 80 odstotkov odpadnih plastenk pijač, leta 2024 90,7 odstotka, leta 2025 86 odstotkov. Uredba EU o embalaži in odpadni embalaži določa, da lahko država, če letos doseže prag 80-odstotkov ločenega zbiranja plastenk in pločevink, Evropski komisiji predloži izvedbeni načrt namesto uvedbe kavcijskega sistema.

Po mnenju Bojana Podkrajška iz SDS je predlog Levice nedodelan, poudaril je, da ga niso podprli tudi predstavniki gospodarstva. V NSi, SLS in Fokusu po besedah Martina Mikoliča podpirajo razpravo in iskanje optimalnih rešitev pri ravnanju z odpadno embalažo. A po njihovem mnenju trenutno ni potrebe po uvajanju kavcijskega sistema.

Aleksander Štorek iz Resnice je povedal, da ciljem, ki jih zakon zasleduje, to je večjemu deležu ločenega zbiranja embalaže, spodbujanju krožnega gospodarstva in zmanjševanju obremenitev okolja, ne nasprotujejo. "Vprašanje ni, ali so cilji pravilni, vprašanje je, ali je predlagana rešitev dovolj strokovno pripravljena, sistemsko usklajena in izvedljiva v praksi," je dodal.