STA novice / Časovna omejitev za seznanitev z dostopanjem do osebnih podatkov iz registra dejanskih lastnikov ni skladna z ustavo

Presojo ustavnosti je zahteval informacijski pooblaščenec, zakonske določbe pa je izpodbijal glede na 38. člen ustave, ki opredeljuje varstvo osebnih podatkov. Očitki informacijskega pooblaščenca so se nanašali na dva sklopa vprašanj - na eni strani na zakonsko ureditev pridobivanja, analiziranja in hrambe osebnih podatkov pri uradu za preprečevanje pranja denarja, na drugi strani pa na zakonske omejitve pravice posameznika oz. podjetja do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

Ustavno sodišče je vsebinsko odločilo v delu, ki se nanaša na zakonske omejitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oz. z informacijo o dostopanju do osebnih podatkov iz registra dejanskih lastnikov.

Zakon namreč določa, da imajo organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in zakonsko določeni nadzorni organi brezplačen neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v register, ko izvajajo pooblastila in naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter odkrivanjem drugih kaznivih dejanj.

Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se navedenim subjektom iz tega odstavka omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena in datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena ter naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.

Pri tem upravljavec registra dejanskemu lastniku in poslovnemu subjektu ne sme razkriti informacij o dostopu do teh podatkov. Teh informacij upravljavec registra ne sme razkriti osem let od posameznega dostopa, enak rok velja tudi za zaposlene pri zakonsko določenih nadzornih organih.

Ureditev, ki posamezniku za vnaprej določen in absoluten čas v celoti izključi možnost seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma z informacijami o dostopu do teh podatkov, po presoji ustavnega sodišča posega v pravico iz tretjega odstavka 38. člena ustave, ki določa, da se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

Omenjeni zakonski poseg na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v to pravico po presoji ustavnega sodišča ne prestane preizkusa nujnosti, če je omejitev zasnovana brez možnosti presoje konkretnih okoliščin, ali bi razkritje v posameznem primeru še lahko škodovalo varovanemu cilju.

Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve odločbe. Določilo je, da smeta v nepravnomočno končanih postopkih nadzorni organ oziroma sodišče zavrniti ali omejiti zahtevano seznanitev, če so glede zahtevanih osebnih podatkov oziroma informacij o njihovi obdelavi, vključno z informacijami o dostopu do teh podatkov, ob odločanju še podani konkretni in utemeljeni razlogi za sklep, da bi razkritje lahko škodovalo učinkovitemu izvajanju aktivnosti na področju preprečevanja, odkrivanja ali pregona pranja denarja ali financiranja terorizma.

Pri tej presoji morata nadzorni organ oziroma sodišče upoštevati predvsem naravo zahtevane informacije oziroma osebnega podatka, čas, ki je potekel od dostopa, pridobitve podatka ali seznanitve z varovanim dejstvom, ter obstoj in fazo postopka oziroma aktivnosti, zaradi katere naj bi bilo razkritje še vedno škodljivo.

Kadar je razlog za omejitev povezan s predkazenskim ali kazenskim postopkom, morata presoditi, ali bi razkritje zahtevane informacije oziroma osebnega podatka v konkretnem primeru še lahko ogrozilo učinkovito izvedbo tega postopka in pri tem upoštevati tudi fazo postopka in naravo informacije, katere razkritje se zahteva.

Tako določen način izvršitve pa po navedbah ustavnega sodišča ne pomeni, da gre za edino ureditev, ki je skladna z ustavo, in državni zbor tako ne omejuje pri tem, da omejitve pravice do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki oziroma pravice dostopa do osebnih podatkov na ustavno skladen način uredi drugače.

Zahtevo za ustavno presojo izpodbijanih določb glede pridobivanja, analiziranja in hrambe osebnih podatkov pri uradu za preprečevanje pranja denarja pa je ustavno sodišče zavrglo. Kot je zapisalo, lahko informacijski pooblaščenec zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, vloži le, če vprašanje ustavnosti ali zakonitosti nastane v zvezi s postopkom, ki ga vodi, in mu domnevno protiustavna ali nezakonita ureditev preprečuje učinkovito zagotovitev varstva človekovih pravic. Če teh pogojev ne izkaže, ustavno sodišče zahtevo zavrže.