STA novice / Sindikati: Predlagani posvetovalni referendumi zamegljevanje odločanja o interventnem zakonu

Sindikalne centrale so danes v DZ vložile zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je podprta s 42.694 overjenimi podpisi volivcev. Le malo zatem so koalicijske poslanske skupine v parlamentarno proceduro vložile predloge za tri nove posvetovalne referendume - o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Referendumi bi potekali skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu.

Po besedah generalne sekretarke Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martine Vuk je to preverjen recept, h kateremu se je koalicija zatekla že v okviru referendumskega odločanja to nedeljo, ko je zakonodajnemu referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi prav tako dodala tri posvetovalne referendume.

Sindikati so tako takšno potezo pričakovali, vseeno pa se jim zdi neprimerno, da se z zelo nedodelanimi vprašanji tipa "ali ste za..." zamegljuje osnovno vprašanje, ki je na mizi. To pa je, ali naj se uveljavi interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bo po besedah Vuk bistveno posegal v socialno državo, povzročil posledice v javnih podsistemih, kot sta zdravstveni in pokojninski, in zahteval drastične reze javnih izdatkov.

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenija Jakob Počivavšek je v izjavi po seji Ekonomsko-socialnega sveta povedal, da so posvetovalne referendume pričakovali, pa tudi to, da bodo zastavljena vprašanja, ki omogočajo ogromno interpretacij, kaj sploh volja ljudstva je. To po njegovem mnenju kaže na to, da vlada nima iskrenega namena pridobiti dejanske volje ljudstva v zvezi s temi vprašanji.

Prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko se medtem ne more znebiti občutka, da je prioriteta vlade razpisovanje posvetovalnih referendumov, pri čemer so postavljena vprašanja sugestivna, nobeno pa ne vsebuje predlogov, kako nekaj doseči.

Zdi se mu, kot da bi se vsak od koalicijskih partnerjev na nekem internem sestanku spomnil, glede česa naj bi preverili voljo volivcev, rezultat pa bi vladi in koaliciji dal bianco menico za ukrepanje. Od odgovorne politike bi sindikati pričakovali, da preveri voljo volivcev o ukrepih, s katerimi želi nek cilj doseči. Sicer bi sam, "malo za šalo in precej zares", predlagal posvetovalni referendum o tem, ali so ljudje za to, da se konča burkaštvo v politiki.

Sindikati so se dotaknili tudi konkretnih vprašanj, o katerih želi koalicija vprašati volivce. Glede vprašanja, če so za nižji DDV na nekatera osnovna živila in energente, je Vuk spomnila, da sindikati ves čas absolutno podpirajo ukrepe za nižje cene osnovnih živil in energentov.

O nižjem DDV na osnovna živila so se pripravljeni pogovarjati, a tako, da bi določili varovalke, ki bi dejansko omogočale znižanje cen, ne pa da bi nižji DDV na drugi strani omogočil višje dobičke trgovcem. Ta varovalka bi bila omejitev marž na te izdelke.

Povedala je, da so že spisali osnutek predloga zakonskih sprememb, ki ima v sebi tudi te varovalke. V zakonodajno proceduro želijo predlog vložiti s podpisi volivcev.

Počivavšek je medtem opozoril, da je DZ o vprašanju nižjega DDV na osnovna živila in hrano že odločil v okviru interventnega zakona. Po njegovi oceni koalicije in vlade torej ne zanima volja ljudstva, ker se je že odločila o tem, da predlaga znižanje brez ustreznih varovalk.

Glede vprašanja, če se ljudje strinjajo z odpravo nepotrebnih birokratskih postopkov in racionalizacijo javnega sektorja ter z določitvijo dovoljenega deleža javne porabe glede na BDP pa je Vuk povedala, da debirokratizacijo sindikati že ves čas podpirajo. Pričakovali bi, da bo vlada prišla s predlogom, da se bodo o tem socialni partnerji pogajali.

Če pa se za to debirokratizacijo in prestrukturiranjem javnega sektorja v resnici skriva odpuščanje in privatizacija javnih storitev, potem bi bilo po njenih besedah pošteno, da to koalicija ljudem oz. zaposlenim v javnem sektorju neposredno pove.

Počivavšek je dodal, da bi vlada lahko prišla s konkretno analizo javnega sektorja in s predlogom, kako bi se javni sektor reorganiziral ter kakšni procesi naj bi se poenostavili. Volivcem bi tako ponudila izdelano vizijo in jih vprašala, ali se z njo strinjajo. Zdaj pa bo lahko v primeru večinske podpore temu vprašanju počela kar koli.

Reorganizacijo javnega sektorja sicer Počivavšek vidi zgolj kot drugo plat medalje interventnega zakona. Po njegovem prepričanju glede na ocenjene javnofinančne posledice ni nobenega dvoma, da bi potrditev interventnega zakona pomenila radikalne reze v javne storitve in v pravice državljanov.