STA novice / Volivci zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, pri posvetovalnih referendumih večina glasovala za (zbirno)

Nedeljske referendume je zaznamovala visoka volilna udeležba, ena najvišjih na vseh dosedanjih referendumih. Na volišča je namreč po delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije prišlo nekaj več kot 54 odstotkov volilnih upravičencev.

Na zakonodajnem referendumu so volivci odločali o usodi novele zakona o parlamentarni preiskavi, po delnih neuradnih izidih je proti glasovalo 51,13 odstotka volivcev, izpolnjen pa je bil tudi potreben kvorum, in sicer petina volilnih upravičencev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev je bilo za izpolnitev kvoruma potrebnih vsaj 339.706 volivcev, proti pa je po 99,93 odstotka preštetih glasovnic glede na podatke, vnesene do 00.50, glasovalo 468.410 volivcev.

Ostali trije nedeljski referendumi so bili posvetovalni. Volivci so najbolj prepričljivo podprli pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom, za jih je glasovalo 60,67 odstotka.

Volivci so s 55,37 odstotka glasovi za podprli tudi nedavno že uzakonjeno ukinitev pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Najtesnejši izid pa je bil pri referendumu o ukinitvi rtv-prispevka. Ukinitev je po preštetih 99,94 odstotka glasovnic namreč podprlo 50,09 odstotka volivcev.

Premier in predsednik SDS Janez Janša, ki je ob oddaji svojega glasu nedeljske referendume označil za test zdrave pameti, je po objavi delnih neuradnih izidov ocenil, da smo glede na rezultate test "v glavnem naredili". Napovedal je, da bo vlada voljo ljudi spoštovala. Tokratne referendume je označil za ogrevanje pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga je pričakovati decembra. Ta bo namreč, kot meni Janša, usoden za prihodnjo smer razvoja Slovenije.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec se je po objavi delnih rezultatov referendumov zavezal, da bo koalicija ne glede na usodo zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi nadaljevala s pregonom korupcije. Izpostavil je, da je zlasti pri dveh posvetovalnih referendumih volja državljanov kristalno jasna. Verjame, da bo vladajoča koalicija to voljo realizirala skozi zakonodajo.

Predsednik Demokratov Anže Logar pa je izide današnjih referendumov označil kot dobro popotnico za prihodnje delo vlade. Meni, da opozicija ni bila prepričljiva, saj je kljub večjemu vložku v kampanjo izgubila tri od štirih referendumov. Volivce je pozval, da pridejo svojo voljo izrazit tudi na referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović pa je ob referendumskih izidih prepričan, da so volivci njegovi stranki, ki sicer v kampanji pred referendumi ni sodelovala, povedali, da so na pravi poti. Pri tem je izpostavil boj proti korupciji, konec zlorab socialnih transferjev, volilno pravico državljanov in ukinitev rtv-prispevka. Po njegovi oceni pa so volivci tudi poslali sporočilo stari politiki, da je dovolj delitev, strašenja in poniževanja ljudi.

Prvak opozicijske Svobode Robert Golob pa je po glavnini preštetih glasovnic na referendumih ocenil, da vlada nima zaupanja ljudi. Po njegovih besedah so volivci povedali, da želijo še naprej živeti v svobodni in demokratični državi. Na rezultat, ki kaže na zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi, je ponosen. Meni, da je bila dobljena prva bitka v tem, da se v Slovenijo povrne demokracija. Tudi on meni, da jih najpomembnejši referendum, to je o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, še čaka. Zahvalil se je tudi nevladnim organizacijam in sindikatom, ki so po njegovi oceni prepoznali in razumeli pomembnost trenutka.

V stranki SD ob referendumskih rezultatih niso zadovoljni, je dejal predsednik stranke Matjaž Han, ki tudi, ko se je rezultat na referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je po prvih preštetih glasovnicah kazal na večinsko podporo noveli, obrnil v prid nasprotnikov novele, ni čutil velike evforije. Kljub temu pa meni, da je sporočilo ključnega referenduma uperjeno proti vladi. Del zaslug za visoko volilno udeležbo je pripisal civilni družbi.

V Levici kot najpomembnejšega vidijo izid zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi, saj je za politiko tudi zavezujoč. Sokoordinator Levice Luka Mesec je ob tem ocenil, da je vlada še pred iztekom medenih tednov z javnostjo že izgubila najpomembnejši referendum. S sokoordinatorico Asto Vrečko menita tudi, da so volivci rekli ne razdvajanju, sovraštvu in načinu vladanja aktualne koalicije.

Nekdanja predsednica DZ, ki je bila predlagateljica aktualnega zakona o parlamentarni preiskavi, Urška Klakočar Zupančič, pa je ocenila, da zavrnitev novele predstavlja zmago državljanskega poguma. Zavrnitev je po njenem mnenju sporočilo, da preiskava ne sme postati instrument političnega obračunavanja, diskreditacije posameznikov ali poseganja v njihove pravice in zasebnost.

Predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe so zadovoljni z visoko referendumsko udeležbo in z zavezništvi, ki so jih vzpostavili med kampanjo. Po njihovi oceni je zavrnitev zakona o parlamentarni preiskavi velik dan za demokracijo, vzpostavljena zavezništva pa bodo prav prišla pri referendumu o interventnem zakonu, napovedujejo.

Ljudje so povedali oblasti, da ne dovolijo zlorabe niti preiskovalne komisije, kaj šele posvetovalnih referendumov, je ocenila predstavnica Zavoda Open Barbara Rajgelj. Rezultat pri zakonodajnem referendumu je po besedah direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač pokazatelj, da si ljudje v Sloveniji želijo strpne, solidarne družbe. Direktorica Amnesty International Slovenia Nataša Posel pa je opozorila, da smo bili pahnjeni v referendume, pri katerih je večina glasovala o pravicah manjšine.

Po mnenju Društva novinarjev Slovenije je referendumski rezultat o zakonu o parlamentarni preiskavi jasno sporočilo volivcev, da "politika ne sme dobiti orodij, s katerimi bi lahko brez učinkovitih pravnih varovalk posegala v pravice državljanov, pritiskala na kritične novinarje in ogrožala njihove vire". Tako v društvu kot Sindikatu novinarjev Slovenije pa so veseli, da je mnogo volivcev na posvetovalnem referendumu o rtv-prispevku vendarle prepoznalo pomembnost Radiotelevizije Slovenija (RTVS) ter njenega stabilnega in zadostnega financiranja.

Po oceni predsednice uprave RTVS Natalije Gorščak je tesen izid referenduma o ukinitvi rtv-prispevka "kljub populističnemu vprašanju" potrditev, da zavod dela dobro. Meni, da RTVS potrebuje stabilno financiranje, tak izid pa po njeni oceni politiki ne daje legitimnosti, da rtv-prispevek ukine. Zavzela se je za javno razpravo o preobrazbi RTVS.