STA novice / Določila glede veljavnosti označenih glasovnic pri tajnem glasovanju v DZ ostajajo nespremenjena

Kot sta danes spomnili Janja Sluga iz Svobode in Meira Hot iz SD, so bile pri glasovanju o predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću glasovnice označene s krogci, pikami in zvezdicami, njihovo število pa se je natančno ujemalo z velikostjo treh poslanskih skupin. "Takšno ujemanje vzbuja utemeljen sum, da je bilo glasovanje, ki bi moralo biti tajno, dejansko podvrženo nadzoru," je dejala Hot.

Sluga je bila danes kritična do predstavnikov vladajoče koalicije in Resnice. Do slednjih zato, ker so najprej javno podpirali idejo o spremembi, ob njeni vložitvi pa ne več. Tudi danes niso predstavili stališča. Do koalicije pa, češ da so se pri vprašanju zagotavljanja tajnosti glasovanja njihovi predstavniki norčevali, medtem ko gre po mnenju predlagateljev sprememb poslovnika za zelo resno vprašanje.

"Tajnost glasovanja ne pomeni le procesnega pravila o načinu odločanja, ampak predstavlja enega od pomembnih institutov parlamentarne demokracije, ki zagotavlja, da poslanec v okviru izvrševanja svobodnega in neodvisnega poslanskega mandata odloča na podlagi lastne presoje vesti in razumevanja javnega interesa, brez nedopustnih političnih, strankarskih, interesnih ali drugih vplivov in pritiskov, celo obveznih navodil," je povzela Sluga.

Osnovni cilj predlaganih sprememb poslovnika je bilo torej "svobodno izvrševanje mandata poslanca kot predstavnika volje vsega ljudstva, ne pa kot izvrševalca navodil stranke", je dejala. Postopek tajnega glasovanja pa so želeli izvesti na način, ki zagotavlja popolno nerazločljivost glasovnic kot bistveni element zagotavljanja načela tajnosti. V primerih, ko bi bili na glasovnicah naknadno dodani razločevalni znaki, risbe, fotografije, bi bile take glasovnice neveljavne.

Maruša Babnik je v imenu SDS nasprotno opozorila, da "načela tajnosti glasovanja ni mogoče razumeti kot absolutno prepoved vsakršnega javnega izjavljanja o vsebini, ki je predmet odločanja, saj bi bila taka prepoved pretirana". Režim omejitev s predlagano spremembo pa po mnenju SDS "presega okvire ukrepanja, ki bi bilo objektivno povezano z varovanjem tajnosti glasovanja, saj izhaja iz napačne predpostavke, da že zgolj neka določena značilnost glasovnice oziroma ravnanje poslanca pomeni kršitev tajnosti glasovanja in dokazuje obstoj nedovoljenega nadzora".

Z Andrejem Černigojem iz NSi, SLS, Fokus sta opozorila tudi na vprašanje arbitrarnosti odločanja o tem, kaj bo štelo kot označena glasovnica. "Kaj se zgodi, če poslancu pisalo nekoliko zdrsne, če slučajno kihne, kaj se zgodi, če nekdo besedo za obkroži dvakrat, kaj če glasovnico prepogne nekoliko drugače kot njegov kolega," je nizal dileme Černigoj. Po mnenju NSi, SLS, Fokus je tako temeljno vprašanje vendarle preprosto: ali je iz glasovnice jasno razvidno, kako je poslanec glasoval? "Če je, potem moramo biti zelo previdni, preden zaradi kakšne dodatne oznake razveljavimo njegov glas," je opozoril.

Druge poslanske skupine stališč niso predstavile. Ker komisija za poslovnik kot matično delovno telo po končani razpravi predloga ni sprejela s potrebno dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, danes DZ o njem niti ni glasoval.

Socialni demokrati so sicer danes v stališču odprli tudi širše vprašanje, kdaj je tajno glasovanje sploh smiselno. "Zavzemamo se, da tajnost ostane tam, kjer jo zahtevata ustava in zakon oziroma kjer zanjo obstajajo posebej tehtni razlogi. Drugod naj se glasuje javno," je dejala Hot. To bi bilo tudi pri volitvah predsednika DZ, kjer ustava določa le potrebno večino, ne pa tudi tajnosti. "Javno glasovanje odpravi vsako potrebo po dokazovanju glasu. Volivcem pa pokaže, kako so odločali njihovi predstavniki," so prepričani v SD.