STA novice / Način pokopa umrlih brez svojcev odvisen od občinske volje, Varuh kritičen (tema)

Varuh je na primeru Mestne občine Nova Gorica ocenil, da del njihove ureditve pogrebne in pokopališke dejavnosti ni v skladu z ustavo in zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Občina ima namreč določeno, da se pokop, kadar je njega plačnica občina, opravi z raztrosom pepela, in sicer na posebej določenem prostoru na pokopališču na Stari Gori, izjemoma pa tudi zunaj pokopališča. Izbira druge oblike pokopa niti takrat, ko je pokojnik za časa življenja izrecno izrazil voljo, da želi biti pokopan v krsti ali z žaro, ni mogoča.

Toda posameznik ima na podlagi 34. in 35. člena ustave pravico odločati o tem, kaj se bo po njegovi smrti zgodilo z njegovimi posmrtnimi ostanki. To pravico konkretizirata 14. in 15. člen zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, po katerih je treba način pokopa določiti v skladu s pokojnikovo voljo, opozarja Varuh. Kot je presodil, 36. člen odloka presega zakonsko pooblastilo občine za ureditev načina pokopa, kadar je plačnica občina. Ta namreč nima zadostne in jasne zakonske podlage za omejitev pravice do upoštevanja pokojnikove volje, so pri Varuhu zapisali na svoji spletni strani.

Poleg tega odlok po Varuhovi presoji ne prestane strogega testa sorazmernosti, saj popolna izključitev upoštevanja pokojnikove volje ni nujna za doseganje zatrjevanih ciljev, ki sta racionalna poraba javnih sredstev in učinkovito upravljanje prostora.

Pravica do osebnega dostojanstva je ustavno varovana

Ustava v 34. členu določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Njen 35. člen pa navaja, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic. Varuh je pri tem spomnil na ustavno odločbo iz leta 2002, po kateri splošna svoboda ravnanja vključuje tudi posameznikovo pravico, da odloča o tem, kaj se bo po njegovi smrti zgodilo z njegovimi posmrtnimi ostanki.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti v 14. členu prav tako določa, da naročnik pogreba odloča o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, če pokojnik svoje volje ni izrazil. Medtem pa v 15. členu navaja, da se pokop opravi v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s pokopališkim redom. Zakon prav tako omenja oblike pokopa, denimo pokop s krsto in z žaro. Hkrati opredeljuje osnovni pogreb in njegove sestavne elemente, med katere sodijo ustrezna krsta ali žara, nagrobno obeležje, prevoz in priprava pokojnika, priprava grobne jame, pogrebno moštvo in minimalna pogrebna slovesnost.

Raztros pepela po navedbah občine zmanjšuje stroške

Novogoriška občina je Varuhu pojasnila, da se omenjeni odlok uporablja od marca 2021 in da je bilo v približno petih letih opravljenih devet osnovnih pokopov z raztrosom pepela. Dodatno je navedla, da se še nihče ni obrnil nanjo z izraženo voljo glede načina svojega pokopa.

V povezavi s stroškovnim vidikom pa je izpostavila, da mora poleg osnovnih stroškov pogreba poravnati stroške hrambe trupla, prevoza na kremacijo in v nekaterih primerih dodatne stroške, povezane s prevzemom pokojnika v tujini in urejanjem dokumentacije. Predložila je podatke o ocenjenih stroških dveh osnovnih pokopov v letu 2024 v višini približno 2700 oziroma 3700 evrov.

Raztros pepela po mnenju občine zmanjšuje dolgoročne stroške, saj ne zahteva trajnega najema in vzdrževanja grobnega prostora. Ocenila je, da je izbrana ureditev primerna, nujna in sorazmerna, saj omogoča dostojen pokop ob hkratnem varovanju javnih financ in prostora.

Ministrstvo vidi ureditev v Novi Gorici kot ustrezno

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport medtem ocenjuje, da je ureditev novogoriške občine skladna tako z ustavo kot z zakonom, so zatrdili za STA. Zakon po njihovi obrazložitvi določa, da se pri izvedbi pogreba upošteva izražena volja pokojnika, s katero je seznanjen zakoniti naročnik pogreba. Kadar tega ni, mora pokop zagotoviti občina, ki pa nima zakonskih pooblastil za poizvedovanje o pokojnikovih osebnih podatkih in drugih osebnih okoliščinah, tudi o morebitni izraženi volji pokojnika ne.

Nadalje daje zakon občinam izrecno pooblastilo, da s pokopališkim redom določijo način pokopa, kadar so same plačnice pogreba. Pri tem pa morajo upoštevati zakonsko dovoljene oblike pokopa. Raztros pepela je ena izmed zakonsko dovoljenih oblik pokopa, ki ob ustrezni izvedbi zagotavlja spoštovanje dostojanstva in pietete do pokojnika, so izpostavili.

Ker pa pravica do odločanja o načinu pokopa ne vključuje pravice zahtevati financiranja izbrane oblike pokopa iz javnih sredstev, lahko občina po njihovih navedbah pri tem ob zagotavljanju dostojnega pokopa upošteva racionalno porabo javnih sredstev, prostorske omejitve in javni interes. Glede na to je določitev raztrosa pepela v primerih, ko je občina naročnik in plačnik pogreba, skladna z zakonsko obveznostjo občine in ne pomeni nedopustnega posega v človekove pravice.

Pri Varuhu pa so za STA opomnili, da ugotovljena problematika odpira širše vprašanje ustreznosti zakonske ureditve. Glede na to je Varuh priporočil DZ, naj zagotovi ustrezno spremembo oziroma dopolnitev zakona. Ta naj jasno določi obveznost upoštevanja znane pokojnikove volje tudi v primerih, ko pokop krije občina, ter ustrezno uredi primere, ko pokojnikova volja ni znana.

Ureditev po posameznih občinah različna

Varuh v okviru presoje skladnosti dela novogoriškega odloka ni opravil celovite analize ureditev na tem področju v drugih občinah. Prav tako ni sistematično pridobival podatkov o tem, kako posamezne občine urejajo način pokopa v primerih, ko stroške pokopa krijejo same, so navedli pri Varuhu.

Glede na odgovore, ki jih je STA pridobila od treh mestnih občin, pa je očitno, da se ureditev razlikuje od občine do občine. Mestna občina Ljubljana z Žalami vsako leto podpiše pogodbo o izvajanju pokopov za tiste pokojnice in pokojnike, za katere ni drugega naročnika pokopa. "Javno podjetje Žale v primeru, ko je naročnik Mestna občina Ljubljana, opravi pokop na pokopališčih, s katerimi upravlja, in sicer opravi pokop z žaro v grobni prostor, katerega najemnik je bila pokojna oseba, ali pa pokop z žaro, ki se shrani v skupni grob," so navedli. Ob tem obžalujejo, da se v zadnjem času vse pogosteje srečujejo s primeri, "pri katerih gre za zlorabo te možnosti in s tem našega pietetnega odnosa".

Prav tako pokop z žaro v občinsko grobnico takrat, ko se pogreb plača iz občinskih sredstev, opravi Mestna občina Celje. "Zgodi se namreč, da se denimo po zapuščinski razpravi ugotovi, da je pokojna oseba imela svojce. Ti se potem lahko odločijo, da žaro prekopljejo drugam," je povedala Brigita Obrez iz celjskega javnega podjetja Zelenice, ki je družba za urejanje zelenih in drugih javnih površin.

Ob pogrebu objavijo osmrtnico, tako da je javnost obveščena o času in kraju pogreba. Prav tako občina plača napis na grobnico, tako da lahko vsakdo ob tej grobnici prižge svečko.

Pri izvedbi občinskih pogrebov, ki so javni in se jih lahko udeleži vsakdo, je pripravljen sodelovati celjski duhovnik Tadej Linasi, ki v takšnih primerih brezplačno opravi verski pogrebni obred. "Takšen pogreb torej ni izveden zgolj kot administrativni oziroma tehnični pokop brez navzočnosti javnosti, ampak je omogočeno dostojno slovo od pokojnika. Pogreba se lahko udeležijo svojci, znanci in vsi drugi, ki se želijo posloviti od pokojnika," je dodala Obrez.

Tudi koprska mestna občina sama prevzame skrb za pokop pokojnega brez sorodnikov oziroma brez nekoga, ki bi poskrbel za njegov pokop. Žara se po njihovih navedbah "pokoplje v skupni grob". Vendar pa je pokop brez navzočnosti žalujočih.