STA novice / Člani Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije ostro nasprotujejo njeni nameravani ukinitvi

Kot so zapisali v izjavi, je DZ tudi s podporo takratnih opozicijskih poslancev 18. junija 2025 sprejel zakon o Akademiji znanosti za trajnostni razvoj Slovenije in s tem potrdil javni interes za njen obstoj in delovanje. Ustanovitev akademije je podprl tudi DS.

"Dobro leto pozneje želi sedanja vlada tej instituciji odvzeti status javnega zavoda, ne da bi predstavila neodvisno strokovno evalvacijo, prepričljive vsebinske razloge ali dokaze, da je javni interes za njen obstoj prenehal," so navedli. Nameravani odvzem razumejo kot "politično obračunavanje z institucijo, ustanovljeno v času prejšnje parlamentarne večine," so poudarili.

Ministrstvu očitajo, da doslej ni pojasnilo, katerih nalog akademija ni opravila, katerih ciljev ni dosegla in zakaj naj bi bilo njeno poslanstvo nepotrebno. Namesto strokovnih argumentov po njihovih navedbah ponuja zgolj formalna pojasnila. Ob tem poudarjajo, da akademija ni raziskovalni inštitut in kot takšna tudi ni bila ustanovljena, temveč je njeno poslanstvo povezovanje znanja naravoslovnih, tehniških, družboslovnih in humanističnih ved pri obravnavi dolgoročnih razvojnih vprašanj Slovenije.

Kot neutemeljene zavračajo tudi navedbe, da bi lahko njene naloge opravljale druge znanstvene institucije. Odnos pristojnega ministra do akademije se jim zdi nedopusten in tudi nedostojen. Prejel naj bi namreč več pisnih zaprosil za sestanek, na katerem bi člani predstavili delo akademije in se seznanili z razlogi za nameravani odvzem statusa javnega zavoda. "Minister ni odgovoril na nobeno od teh prošenj. Namesto dialoga ministrstvo nadaljuje postopek za prenehanje delovanja akademije," so opozorili.

Članice in člani akademije zahtevajo, da DZ in DS preprečita sprejetje predlaganega zakona ter zagotovita javno razpravo o posledicah morebitne ukinitve akademije za slovenski znanstveni prostor. Od pristojnih pričakujejo javno predstavitev strokovno utemeljenih razlogov za ukinitev, pojasnila o morebitnem podvajanju nalog z drugimi institucijami ter neodvisno presojo dosedanjega dela in razvojnega potenciala akademije. Zahtevajo tudi pojasnilo, kdo bi v primeru ukinitve prevzel njene naloge, ter neposreden dialog s pristojnim ministrom.

Protestna izjava članov akademije je sledila odločitvi vlade, ki je na seji 24. septembra potrdila predlog zakona o prenehanju akademije. Kot so med drugim pojasnili po seji, so potrebe po opravljanju njene dejavnosti prenehale, njene naloge pa lahko opravljajo že obstoječe institucije v raziskovalnem, visokošolskem in razvojnem sistemu.

V DZ je bila vložena zahteva, da poslanci opravijo splošno razpravo o predlagani ukinitvi akademije. Predlog zakona je uvrščen na redno sejo DZ, ki se začne 16. novembra.