STA novice / LOKALNE VOLITVE: V nedeljo bomo izbirali vodstva 212 občin (ozadje)

Devetič v samostojni državi, tokrat brez glasov državljanov tretjih držav

To bodo devete lokalne volitve v samostojni Sloveniji. Prve so decembra 1994 potekale v takrat novoustanovljenih 147 občinah. Danes je občin precej več; do večje drobitve je prišlo v dveh delih, prvič leta 1998 in drugič leta 2006. Tokratne volitve pa bodo četrte po vrsti v skupno 212 občinah. Med njimi jih ima 12 status mestne občine, kar jim prinaša nekatere dodatne obveznosti, a tudi možnost koriščenja nekaterih dodatnih sredstev.

Svoj glas bo lahko v nedeljo oddalo nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev. Medtem ko so še na prejšnjih lokalnih volitvah vse od leta 2002 lahko glasovali tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, tokrat ti volilne pravice nimajo, saj je bil nedavno uveljavljen zakon, ki jim jo je odvzel. Volijo lahko le državljani Slovenije in držav članic EU.

Vsak volilni upravičenec bo lahko volil samo v tisti občini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. V nasprotju z državnozborskimi ali predsedniškimi volitvami tudi ne bo možno glasovati na t. i. voliščih omnia, torej izven kraja bivališča. Prav tako na lokalnih volitvah ni glasovanja iz tujine, možno pa je glasovanje na domu in glasovanje po pošti iz Slovenije.

V občinah te dni potekajo tudi predčasne volitve, ki jih posamezne občine organizirajo glede na potrebe oz. na krajevni značaj. Kandidate pa v petek čaka še zadnji dan volilne kampanje, saj bo v soboto nastopil volilni molk.

V tekmo za županska mesta petkrat več moških kot žensk

Za župansko mesto se na tokratnih volitvah poteguje 614 kandidatov, med njimi je 123 žensk, torej kar petkrat manj. Županj je tudi v aktualnem mandatu občutno manj kot županov - pred štirimi leti je bilo izvoljenih skupaj 29. V 12 mestnih občinah imajo skupno 77 kandidatov. Največ jih je v prestolnici, in sicer 15, v Mariboru in Kopru pa jih kandidira po deset.

V 45 občinah je že vnaprej znano, kdo jih bo v prihodnjem mandatu vodil, saj je župansko kandidaturo vložil po le en kandidat, večinoma aktualni župan. V 64 občinah pa se za naklonjenost volivcev potegujeta po dva tekmeca, tako da bo zmagovalec zagotovo znan že v nedeljskem prvem krogu. Tam, kjer nihče od kandidatov ne bo prejel več kot polovice glasov, se bosta najbolje uvrščena pomerila v drugem krogu, ki bo 29. novembra.

Ob županskih volitvah bodo volivci v nedeljo izbirali tudi člane občinskih svetov. Na te položaje kandidira skupno 18.016 kandidatov. Občinski sveti so različno veliki in odvisni od števila prebivalcev v občini. Štejejo od sedem v najmanjših občinah do 45 članov v največjih dveh slovenskih občinah, Ljubljani in Mariboru. V 65 manjših občinah volitve občinskih svetov potekajo po večinskem sistemu, v 147 pa po proporcionalnem, pri čemer so nekatere občine razdeljene v več volilnih enot.

Pri volitvah po večinskem načelu volivec glasuje o posameznih kandidatih, in sicer največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Pri proporcionalnih volitvah lahko volivec glasuje samo za eno listo kandidatov, pri čemer pa lahko na njej označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas).

Pred tokratnimi volitvami je ponekod prišlo do sprememb volilnih enot ali velikosti občinskih svetov. Ministrstvo za javno upravo je namreč z analizo leta 2023 ugotovilo, da v 65 občinah število volivcev po posameznih volilnih enotah ni enakomerno oziroma so razlike med njimi za deset odstotkov ali več, kar ni v skladu z načelom enakosti volilne pravice. Občine so neskladja odpravile s spremembo meja ali števila volilnih enot oz. s spremembo števila članov občinskega sveta.

Hkrati z volitvami v občinske svete potekajo tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Volitve tudi za predstavnike italijanske, madžarske in romske skupnosti

Ustava zagotavlja posebne pravice italijanski in madžarski narodni skupnosti. Na prihajajočih lokalnih volitvah bodo njuni pripadniki izbirali predstavnike v občinske svete in svete narodnih skupnosti, kar jim omogoča neposredno zastopanost ter soustvarjanje politik na dvojezičnih območjih. Predstavnike italijanske narodnosti volijo v Ankaranu, Izoli, Kopru in Piranu, predstavnike madžarske narodne skupnosti pa v občinah Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci.

V 20 slovenskih občinah volijo tudi predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu. To so Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogaševci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče. Med njimi je posebnost občina Dobrovnik, kjer poleg predstavnika madžarske in romske skupnosti volijo tudi predstavnika slovenskega naroda, saj je večinsko prebivalstvo madžarsko.