STA novice / Na predlog novele zakona o zaščiti živali pristojni prejeli okoli 700 pripomb

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, so med javno obravnavo, ki je potekala od 2. oktobra do 2. novembra, prek portala eDemokracije prejeli 678 odzivov javnosti v obliki stališč, pripomb in predlogov.

Prejete pripombe se nanašajo na več vsebinskih področij, ki jih ureja predlog novele, med drugim na označevanje in registracijo mačk, prepoved privezovanja psov, pogoje izvajanja kirurške kastracije pujskov, spremembe ureditve skrbi za zapuščene kopitarje ter opustitev reje kokoši v kletkah.

Konkretneje pripombe vsebinsko zadevajo ohranitev splošne obveznosti označevanja mačk, tveganje ponovne dopustitve dolgotrajnega privezovanja psov, financiranje dolgotrajne oskrbe za kronično neozdravljive živali s slabo prognozo, zagotavljanja ustrezne namestitve in oskrbe zapuščenih kopitarjev ter tudi podaljšanje roka in ohranitev veljavne prepovedi reje kokoši v kletkah ter zagotovitev finančne podpore rejcem za prestrukturiranje.

Po zaključku javne obravnave bo prejete pripombe in predloge analizirala delovna skupina pod vodstvom v. d. generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak, ki je tudi pripravila zakonodajni predlog.

"Na podlagi rezultatov javne obravnave in strokovnih priporočil delovne skupine bo ministrstvo pripravilo usklajen predlog novele za nadaljnjo obravnavo v okviru vladnega zakonodajnega postopka," so napovedali na ministrstvu. Po sprejemu na vladi pa bo zakonodajni predlog posredovan še v DZ, so dodali.

Ministrstvo v zakonodajnem predlogu spreminja nekatere najbolj odmevne rešitve, ki jih je prinesla lani uveljavljena novela zakona o zaščiti živali. Med ključnimi spremembami je preložitev prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, z začetka leta 2029 na konec leta 2034, ukinitev obveznega čipiranja lastniških mačk, ki naj bi bilo obvezno od 1. januarja 2027, razen ob prenosu lastništva živali, in rahljanje prepovedi trajnega privezovanja psov. Na drugi strani pristojni predlagajo ohranitev izvajanja kirurške kastracije do sedem dni starih pujskov z anestezijo in analgezijo, kar je glede na prej sprejeto novelo zakona obvezno od začetka tega leta. Ob tem predlagajo tudi, da bi lahko rejec poseg ob ustrezni usposobljenosti do sedmega dneva starosti kastracijo pujska opravil sam, po tem obdobju pa samo veterinar.

Namesto predvidenega zavetišča za kopitarje, ki bi ga morala država vzpostaviti v skladu s prejšnjo novelo, pa predlog nove novele prinaša uvedbo dodatnih t. i. prehodnih hlevov za vse rejne živali, ne samo za kopitarje.

Kot je ob predstavitvi novele dejal kmetijski minister Janez Cigler Kralj, želijo z novelo "odstraniti aktivizme, iti nasproti rejcem in kmetom ter ohraniti visok nivo dobrobiti živali".

Da je novela korak v napačno smer in da želijo pristojni z njo spodkopati nekatere pomembne ukrepe, ki so bili sprejeti šele lani, pa menijo v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. Do predlaganih sprememb novele zakona so kritični tudi v opozicijskih strankah.