STA novice / DZ potrdil spremembe pri pomoči kmetom in avtoprevoznikom, proti le v Levici

Zakon o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv je DZ sprejel septembra, novela pa na zahtevo Evropske komisije prinaša tri ključne prilagoditve, je danes pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin.

Prinaša spremembo metodologije izračuna višine pomoči, tako da zgodovinska referenčna cena dizelskega goriva odraža dejanske tržne razmere pred nastopom krize. Predvideva tudi odpravo teritorialne omejitve glede kraja nakupa dizelskega goriva, s čimer se bo prevoznikom omogočilo uveljavljanje pomoči tudi za upravičene nakupe dizla v drugih državah članicah EU. Ta pomoč bo pokrivala do 70 odstotkov upravičenih dodatnih stroškov goriva, vendar največ 20 centov na liter. Spreminja se še ureditev pomoči za prevoze za lastne potrebe, ki se bo dodeljevala po pravilih de minimis, je nanizal Jaklin.

Ocenjena vrednost pomoči za cestno prevozništvo se s predlogom zvišuje z 29 na 38 milijonov evrov. Za nakup pnevmatik je še naprej predvidenih pet milijonov evrov, za pomoč v širšem kmetijskem sektorju pa 1,9 milijona evrov. Sredstva bo zagotovila družba Borzen.

V koaliciji in Resnici so novelo podprli, v Svobodi in SD ji niso nasprotovali, v Levici pa so bili proti.

Vladimir Šega (Levica) se je v predstavitvi stališč poslanskih skupin obregnil ob financiranje ukrepov iz sredstev Borzena. "Denar, ki je namenjen razogljičenju, ne more in ne sme biti namenjen subvencijam za fosilna goriva," je poudaril. Zmotilo jih je še, da je v zakonu za pomoč kmetom namenjenih le 1,9 milijona evrov, "torej trikrat manj kot za gume", ter da izhodiščna zgodovinska cena za kmete ostaja 30. junij. Kmete se je prineslo naokoli, se boji.

V SD, kjer potrebo po ukrepih razumejo, so pozvali k jasnim pojasnilom o posledicah porabe sredstev Borzena za druge njegove naloge. Zastaviti je treba tudi "ključna vprašanja, ali bodo postopki dovolj enostavni, ali bodo sredstva pravočasno prišla do upravičencev, ali bodo merila pravična in ali bo nadzor zagotovil, da javna sredstva ne bodo končala tam, kjer so nepotrebna", je pozval Damjan Bezjak Zrim.

V Svobodi se sprašujejo, zakaj rešitve v zakonu niso bile ustrezno usklajene z Brusljem že pred njegovim sprejetjem. "Posledic takšnega pristopa namreč ne nosi predlagatelj zakona, temveč potencialni upravičenci do finančne pomoči," je dejal Teodor Uranič. Opozoril je še, da Slovenija ne potrebuje zgolj interventnih ukrepov in velikih razvojnih napovedi, temveč predvsem konkretne, izvedljive in dolgoročne rešitve, ki bodo zajezile in preprečile nadaljnje zaostrovanje energetske draginje.

"Novela prinaša pravično vključitev vseh deležnikov in hkrati skrb za gospodarno rabo javnega denarja," pa je poudaril Srečko Ocvirk (NSi, SLS, Fokus). "S tem zakonom ne bogatimo tistega, ki prideluje ter izdelke in pridelke prevaža, ampak varujemo in blažimo udarec cen na tistega, ki v trgovini pričakuje dostopen in cenovno sprejemljiv izdelek," je dodal.

Da novela zasleduje razbremenitev prizadetih podjetij in kmetij, ohranjanje zanesljive oskrbe ter omejevanje prenosa višjih stroškov na gospodinjstva, se je strinjal Robert Potnik (Demokrati).

Predlog novele je pozdravila tudi Katja Kokot (Resnica). Pomembno je, da so merila za pomoč jasna, da se javna sredstva porabijo namensko in da pomoč čim prej doseže tiste, ki jo potrebujejo, je dejala. Sprejetje novele samo po sebi še ne pomeni takojšnjega izplačila, saj je za začetek glavne sheme potrebna še odločitev Evropske komisije, je pa nujen korak, da se postopek lahko nadaljuje, je spomnila.

Prav tako so predlog sprememb, ki jih je v stališču poslanske skupine povzel Bojan Podkrajšek, podprli v SDS.